V kratkem orisu predstavite glavne poudarke Strategije blagovne znamke SZS za naslednjih deset let.
Najprej smo diagnosticirali izzive, s katerimi se soočamo. Ne moremo mimo tega, da je snega manj, kot ga je bilo včasih in da je smučarski šport težje dostopen. To pa nas ne omejuje pri tem, da naredimo smučarske športe dostopne skoraj vsem. Ugotovili smo, da je bil smučarski šport včasih bolj dostopen, saj si se lahko srečal z njim doma, za blokom ali za hišo, več pa je bilo tudi malih, lokalnih smučišč. Danes je tega manj, zato smo v strategiji določili projekte popularizacije oziroma projekte za večjo dostopnost smučanja. Eden od njih je projekt Šolar na smuči, ki ga izvajamo s pomočjo države oziroma vlade Republike Slovenije. Slednja je ravno letos za to povečala sredstva. Delamo na tem, da bi v tej sezoni oziroma v tem letu, polovico otrok, okoli deset tisoč, smučarsko opismenili.
Ne govorimo le o alpskem smučanju.
Drži. S tem se ukvarjamo tudi v strategiji. Smučanje kot tako ni le alpsko smučanje, ampak so to tudi smučarski tek, smučarski skoki, deskanje, biatlon … Tu govorimo o smučarskih športih.
Kaj pomeni smučarsko opismenjevanje?
Naša želja je, da bi se cela generacija otrok prek šole spoznala s smučarskimi športi. Zato si prizadevamo, da bi zimska šola v naravi postala obvezen del učnega načrta, kar je nekoč že bila. Zdaj že več kot deset let ni. Zakaj si to prizadevamo? Ker je smučanje težje dostopno, ker je smučanje v slovenski nacionalni identiteti že od časa osamosvajanja in ker smo tudi alpska država. Zato si vsak otrok zasluži, da spozna zimske športe. Tudi zato, ker gre za zdravo preživljanje časa v naravi, poleg tega pa nudi precej socialnih komponent za življenje. To je sistemski pristop prek šole. Druga pomembna točka strategije je prek klubov. S takšnimi in drugačnimi projekti popularizacije skušamo otroke zvabiti v programe smučarskih klubov oziroma šole smučanja – spet govorimo o vseh smučarskih športih. Ob izvajanju te strategije smo že pripravili kampanjo Sneg ogreje srce, ki jo delamo skupaj z Združenjem slovenskih žičničarjev in drugimi gorskimi centri, ki ponujajo tudi tek na smučeh. Ta kampanja bo potekala v naravi in digitalno. Slednje te pripelje do zemljevida, kjer imaš lokacije smučarskih centrov in klubov na določenem področju. Družinam, otrokov, staršem skušamo omogočiti čim lažji dostop do informacij, kje se da ukvarjati s smučarskimi športi na čim bolj enostaven in ne predrag način. To so konkretni koraki, ki jih v okviru strategije že delamo. S ključnimi cilji bomo skušali smučarske športe narediti dostopne, jih približati vsem. Zelo pomembno je tudi, da v strategiji ne ciljamo le na tekmovalni šport. Ciljamo na širši vidik popularizacije smučarskih športov – ali za rekreativno ukvarjanje, družinsko ali pa samo za spremljanje zimskih športov; v angleščini se to imenuje 'fan engagement'. Jasno pa je, da si želimo, da bi iz te baze prišlo tudi nekaj vrhunskih tekmovalcev, ki pomenijo vrh piramide oziroma krono udejstvovanja. Zelo pomembno je, da smo šli pri strategiji precej širše in v sodelovanju s smučarskimi centri, opremljevalci smučarske opreme, zelo dobro sodelujemo z Elanom. Povezovanje deležnikov z istimi interesi je zelo pomembno. Glavni poudarki strategije so torej – popularizacija, povezovanje, množičnost in dostopnost.
Pri zimskih športih je danes največja težava sneg, ki ga ni več toliko kot pred leti, druga največja pa je denar. Zimski športi so namreč precej dragi in močno bremenijo družinski proračun. Glede na to, da se zavzemate za obvezno zimsko šolo v naravi, verjetno pričakujete na sofinanciranje države, kajne?
Tega izziva se zavedamo. Smučanje je lahko drago, lahko pa je tudi cenejše oziroma bolj dostopno. Tudi v Sloveniji imamo še vedno kar nekaj smučišč, ki ponujajo relativno ugodno smuko. Nekatera večja smučišča imajo relativno ugodne cene smučarskih kart. Posebej pa to velja za lokalna smučišča. Danes ima več lokalnih smučišč opremo za tehnično zasneževanje prog v primeru, da ni naravnega snega. Za nas je zelo pomemben sistemski pristop. Šolar na smuči je projekt, ki ga podpira tudi država. Za ta projekt smo uspeli dobiti tudi nekaj partnerjev, zato je udeležba šolarjev na teh dnevih brezplačna. Obvezna šola v naravi pa seveda v družinskem proračunu zagotovo predstavlja precejšen strošek. Trudimo se in si prizadevamo, da bi država projekt 'zimska šola v naravi' prepoznala kot strateško in družbeno pomemben. Prizadevamo si, da bi država za to namenila določena sredstva, kajti potem bi se seveda strošek za družinski proračun zmanjšal. Če bi se strošek ob subvencioniranju države dejansko zmanjšal, potem bi zimska šola v naravi lahko postala obvezna. Zdaj je največkrat argument, da težko dajo nekaj obvezno, ne da bi država vsaj delno ali morda tudi večinsko pomagala. Delali bomo na tem, da se bo za zimsko šolo v naravi namenilo nekaj državnih proračunskih sredstev. S tem bi se seveda strošek na otroka zmanjšal. Poleg tega bi za zimsko šolo v naravi mi skušali omogočiti ali materialna ali tudi finančna sredstva. Poskušali bi najti partnerje – od opremljevalcev, torej smučarske opreme, do žičničarjev. Nenazadnje si tudi združenje žičničarjev in gorski centri prizadevajo, da bi se zimska šola v naravi vrnila v kurikulum. V kolikor bomo našli pot, so zagotovo tudi oni pripravljeni omogočiti nakup cenejših smučarskih kart za ta projekt. To je način, kako narediti smučarske športe bolj dostopne, ne tako drage, da se lahko otroci s tem ukvarjajo. Tako kot smo dejali, se za družinske aktivnosti da najti ugodne možnosti za preživljanje prostega časa na snegu. Za konec bi posebej poudaril, da se v strategiji posebna pozornost namenjena ustanoviteljem zveze, torej klubom. Klubom želimo še dodatno pomagati z vzpostavljanjem tako infrastrukturnih kot marketinških orodij. Predvsem, da bi lahko še boljše delali, da bi se lahko kadrovsko okrepili, imeli dostop do vadbenih površin in posledično v klube zvabili več otrok. S klubi želimo narediti korak naprej, jim pomagati in jih aktivno vključujemo v realizacijo sprejete strategije, nekaj projektov uspešno izvajamo že v tej zimi.
