Za Tadeja Pogačarja bo prva evropska postaja v sezoni 2025 podobno kot laniin leta 2022 klasika Strade Bianche. Lani je na belih cestah pripravil nepozaben šov. Bil je to še en solo brez talona. Znova je bil v svojem razredu, svoji ligi. Bil je tako (pre)močan, da je »ubil« dirko. Tako imenovani šesti spomenik je bil le še ena običajna dirka v Italiji, na kateri je 174 kolesarjev dirkalo za drugo mesto. Prvo je bilo oddano, rezervirano.
Ko so ga pred začetkom dirke vprašali, kje bo napadel, je kot iz topa izstrelil, da znova na Monte Santa Maria. Ker se slednja po spremembi trase zdaj nahaja kar 80 kilometrov od cilja, so nekateri mislili, da se je šalil. Ni se. Šalil. Rečeno, storjeno.
Enainosemdeset kilometrov pred ciljem, na enem izmed dveh makadamskih odsekov, ki nosita maksimalnih pet zvezdic, je napadel in ni se več oziral nazaj. Oziroma se je, a tam kmalu ni bilo nikogar več. Nasvidenje v Sieni. Sledil je 80 kilometrov dolg kronometer (kot od Ljubljane do Celja in še malo), vsi ostali pa so dirkali le še za drugo mesto.
Bila je to še ena vožnja, ki bi si zaslužila mesto na kompilaciji »best of« kolesarstva v zadnjem desetletju ali dveh. Vožnja, ki s(m)o ji lepili pridevnike spektakularno, epsko, kanibalsko, merckxovsko ... Bil je to najdaljši uspešen samostojni (po)beg, ko je govora o klasikah na najvišji ravni v zadnjih dveh desetletjih.
Bil je to »kofirajd«. V odsotnosti nekdanjih zmagovalcev te preizkušnje Mathieuja van der Poela in Wouta van Aerta je bil brez prave konkurence. Dobro zanj, slabo za dirko. Sploh dirko, ki si želi postati šesti spomenik. Morda je dolgočasno premočna beseda, toda dirka je bila hitro oropana vse dramatičnosti in negotovosti. Številni niso še sedli pred televizijske sprejemnike, ko je bilo praktično že vsega konec oziroma se je dirka spremenila v procesijo. Na odštevanje makadamskih odsekov in kilometrov do cilja na ikonskem Piazza del Campo, na katerega je Pogačar prispel skoraj tri minute pred najbližjim zasledovalcem.
Lahko bi dirkali še ves dan in vso noč, pa ga ne bi ujeli. Tekmecem je s svojo vožnjo vzel voljo do življenja. V zasledovalni skupini je bilo bojda kot na pogrebu. "Vsi smo se le gledali. Vsi smo bili tiho. Počutil sem se kot del 'gruppetta'," je denimo dejal še en nekdanji zmagovalec te fotogenične preizkušnje Tom Pidcock.
Summa summarum, Strade Bianche morda (še) ni monument, je pa bila predstava Tadeja Pogačarja brez dvoma monumentalna.
OB LETU OSOREJ
V soboto bodo seveda oči znova uprte v 26-letnega Slovenca, ki je zabetoniran na prvem mestu lestvice UCI. Kaj pripravlja tokrat, se sprašujejo tako ljubitelji kolesarstva kot tekmeci. Kdo ve, pričakuj nepričakovano, volk se tako ali tako ravna oziroma dirka po instinktu. Kot je v pogovoru z novinarskim kolegom Danielom Bensonom dejal glavni športni direktor njegove ekipe Matxin Joxean Fernandez, navsezadnje tudi lani niso načrtovali napada 80 kilometrov pred ciljem.
Fernandez je dodal, da je bil lanski prvotni načrt napad bližje cilju, a je Pogačar spremenil scenarij, ko je videl, da se je dirka začela razpletati prej, kot je bilo pričakovano. "Tadej vedno začne dirko z mislijo na zmago in to je mentaliteta, ki jo ima kot najboljši kolesar na svetu. Verjemite mi, lani je bila ideja napad okoli 50 kilometrov pred ciljem."
Leto dni kasneje Pogačar na start prihaja kot absolutni favorit. Tudi zato, ker je bojda le še boljši. Tekmeci bojte se, zelo bojte se, kajti po besedah Matxina so številke svetovnega prvaka boljše kot kadar koli prej. Vendar Matxin v isti sapi dodaja, da še ena mojstrovina Pogačarja ni samoumevna. Njegov tokratni uspeh bo po njegovih besedah še vedno odvisen od nekaj ključnih dejavnikov. "Odvisno bo tudi od konkurence," pravi Matxin in dodaja, da bo na Pogačarjevo strategijo vplivala tudi dinamika dirke. "Odločali se bomo glede na to, kdo je še na dirki in kako bo potekala. Načrt naredimo vnaprej, bomo pa pozorni tudi na tekmece, traso in vreme."
UAE TEAM EMIRATES ZA STRADE BIANCHE 2025
Filippo Baroncini (Ita)
Isaac Del Toro (Meh)
Felix Grossschartner (Avs)
Domen Novak (Slo)
Tadej Pogačar (Slo)
Florian Vermeersch (Bel)
Tim Wellens (Bel)
Čeprav tudi tokrat ne bo na startu obeh glavnih "vanov" (van der Poel, van Aert), pa bo konkurenca vseeno močna. "Marc Hirschi, Richard Carapaz, Diego Ulissi, Magnus Cort, David Gaudu, Mathias Vacek, Matej Mohorič in še številni drugi. To pomeni, da moramo upoštevati veliko kolesarjev. Spoštujemo tekmece, vendar mi imamo Tadeja – in super ekipo."
Pogačar je svojo sezono začel prejšnji mesec na UAE Tour, kjer je zanesljivo slavil v skupnem seštevku, vse skupaj pa začinil z dvema etapnima zmagama. Če še vedno obstajajo kakršnikoli dvomi o formi svetovnega prvaka, bi jih morale Matxinove besede dokončno razbliniti. Na vprašanje, v kakšnem stanju je Pogačar v primerjavi z lanskim letom, je šef športnega oddelka UAE Team Emirates namreč dal zaskrbljujoč odgovor za vse njegove tekmece. "Malce boljši," trdi Španec. "Je najboljši kolesar na svetu, zato ne napreduje vsako leto za deset odstotkov. Mogoče je samo en odstotek, a en odstotek pri Tadeju je velika razlika," je pojasnil Matxin. "Ne vem točnega odstotka, vendar je nekoliko boljši kot lani. Ne veliko, a še vedno boljši. In še več trenira." Besede, ki bodo tekmecem bržkone nagnale strah v kosti.
Slabši, enak ali boljši, Pogačar bo v soboto v vsakem primeru lovil tretjo zmago na tej fotogenični dirki, s čimer bi si kot drugi po trikratnem zmagovalcu Švicarju Fabianu Cancellari prislužil čast, da eden od makadamskih odsekov nosi njegovo ime.
