Kako to, da ste se odločili izpustiti bližje evropsko prvenstvo?
Povsem preprosto – tega prvenstva že od začetka ni bilo v načrtu. Pripravljam pa se z ostalimi puncami, ki bodo tam nastopile, in sem jim več na voljo in v pomoč. Vrhunec sezone bo junijsko svetovno prvenstvo in vse moje priprave so načrtovane tako, da bom najboljša prav tam. Občutka za judo ne izgubiš, potrebna je le dobra fizična priprava.
Kako pogosto se še spomnite na svoj olimpijski vrhunec iz Pariza?
Zdaj sem res že vse nekako 'sprocesirala', saj se svet vrti naprej. Tudi sama se trudim, da me ta naslov olimpijske prvakinje ne določa do te mere, da bi me omejeval. Če se preveč vračaš nazaj, lahko zamudiš stvari, ki prihajajo sproti. Seveda pa je to dosežek, ki bo za vedno zaznamoval mojo kariero.
Koliko vam je godila nekajmesečna prekinitev od treningov in tekmovanj?
Definitivno mi je, posebej zato, ker je bila ta prekinitev precej drugačna, kot sem si to predstavljala. Bila je tudi nekoliko razpotegnjena. Na začetku se je nabralo toliko raznoraznih obveznosti, da preprosto nisem imela nobenega časa zase. Tudi potem, ko sem se z novim letom vrnila na treninge, je bilo to z nekim povsem drugačnim pristopom in v drugačni luči. Precej manj je pritiska in obveznosti, tako da res lahko delam takšne treninge, kot si jih tudi želim in kot mi je najbolj všeč. Vse je zdaj dosti lažje.
Ste si torej letošnje leto vzeli kot bolj 'na izi'?
Vsekakor čisto drugače kot nekaj zadnjih. Morda se komu zdi, da so trije ali štirje meseci dolgo obdobje, a glede na vložke v vseh teh letih bi rekla, da ena sezona ni predolga, da se bolj posvetiš neki celostni rehabilitaciji in počitku. Tudi telo preprosto potrebuje več časa, kot mi morda mislimo, da ga. Velikokrat se spomnim, da sem lahko srečna, ker še nisem imela nobene težje poškodbe.
Lahko kot olimpijska zmagovalka v vašem načinu borbe še vedno lahko kaj dodate ali je to to in morate le še ohranjati ta nivo?
Zagotovo se vedno lahko še kaj novega naučim, tako jaz kot vsi ostali. Glede na to, da se spreminjajo tudi pravila, se je vedno potrebno prilagajati na novo. Res pa je, da sem na nek način že izdelana borka s svojim stilom borbe, ki se pretirano ne spreminja. Potrditev, da mi ta način res leži, sem dobila tudi na zadnjih simulacijskih borbah, kjer sem se kar izkazala.
Vam še veliko manjka do forme, kakršna je bila pred Parizom?
V Parizu je bilo res izjemno. Precej specifična je bila že sama priprava, posvečena prav temu dogodku. Olimpijske igre so res neprimerljive z vsemi ostalimi tekmovanji, tudi v miselnem smislu. Če sem tisti pripravljenosti vsaj blizu, bi to moralo biti dovolj tudi za največje tekme.
Bo cilj na SP vendarle kolajna, kar bi bilo za olimpijsko prvakinjo nekako logično?
Pred tekmami je vedno težko govoriti o nekih špekulacijah. Zdaj si res težko zastavljam kakšne nižje cilje, a bomo videli, kako se bodo stvari odvijale.
V način točkovanja so spet vrnili tudi juko. Kako vam to ustreza?
Sama sem že tekmovala, ko sta pri točkovanju veljali tako juka kot tudi še koka. Na to ne moreš preveč vplivati, lahko se samo prilagodiš in iz tega skušaš izvleči tisto najboljše. Ob tem so nekoliko spremenili tudi definicijo kazni. Zdaj bo vse skupaj še bolj aktivno in zanimivo.
Kako ste sprejeli odločitev vaše prijateljice Kaje Kajzer, da se zdaj preseli v vašo kategorijo, in koliko je tudi vam v pomoč?
Rekla bi, da je to le super. Takšno domačo konkurenco sem v preteklosti že dala skozi in je lahko tudi zelo pozitivna. Verjamem, da bova ena drugo gnali še malce bolj. O tem, kaj bo čez tri leta, ko se bova borili za eno olimpijsko vozovnico, pa zdaj še nočem razmišljati.
Je zdaj več časa kot v lanski sezoni tudi za hobije? Ste se denimo že usedli na motor?
Letos še ne, a vidim, da so ob lepem vremenu ceste že polne. Definitivno je tega prostega časa zdaj nekaj več. Tudi sama bolj favoriziram nekatere druge stvari. Skušam si vzeti dovolj časa zase, za svoje bližnje in za stvari, ki jih rada počnem. V tem obdobju resnično uživam.
Na EP s peterico, Kajzerjeva z novo energijo
Kot vsako leto bo prvi vrhunec judoistične sezone evropsko prvenstvo, ki bo od srede do sobote (23. do 26. 4.) potekalo v Podgorici. V konkurenci 47 držav bo seveda tudi Slovenija. Ekipa za letošnje EP je manjša kot prejšnja leta. V ženski konkurenci bodo nastopile Kaja Kajzer (do 63 kg), Kaja Schuster (do 70 kg) in Metka Lobnik (do 78 kg), v moški pa David Štarkel (do 60 kg) in Nace Herkovič (do 81 kg). »Ne bo katastrofa, če kolajne ne bo, želja pa vsekakor je, da jo tudi v Črni gori osvojimo,« pravi športni direktor reprezentance Gregor Brod.
Ob Lobnikovi, ki se je letos že izkazala z zmago na grand slamu v Tbilisiju, bo najbolj zanimiv nastop 25-letne Ljubljančanke Kaje Kajzer, druge na evropskih prvenstvih 2021 in 2024, a obakrat še v kategoriji do 57 kilogramov. Po razočaranju na OI v Parizu, kjer se je poslovila že po prvi borbi, se je dokončno odločila za prestop v višjo kategorijo do 63 kilogramov. Med močnejšimi tekmovalkami že žanje prve uspehe, saj je marca zmagala na veliki nagradi v Linzu.
Kot pravi Kaja, je o selitvi v višjo kategorijo razmišljala že po igrah v Tokiu, a takrat zaradi rehabilitacije rame in enoletne odsotnosti ni imela časa za takšen prestop, saj sta bili do naslednjih OI le še dve leti in ni imela izbire. "Že prej sem vedela, da bo ne glede na rezultat prva stvar po OI v Parizu menjava kategorije," pravi, da olimpijski neuspeh na to ni imel vpliva. Da v novi kategoriji že tekmuje tudi Leškijeva, ji je sicer popolnoma vseeno. "Andreja mi na treningih veliko pomaga in svetuje, ob tem imam tudi dobro sparing partnerko. Zdaj se tam lahko borim tudi s težjimi puncami in fanti, s katerimi se prej nisem mogla. Imam definitivno več tekmovalcev, ki mi lahko pomagajo," je tega seveda vesela.
In katere so največje razlike med prejšnjo in novo kategorijo? "Največja razlika je v sami borbi. Tekmovalke v novi kategoriji so malce bolj počasne in statične, pa tudi močnejše. To mi po eni strani ustreza, saj imam dovolj kondicije in sem nekoliko hitrejša. Zdržati moram predvsem prvi dve minuti, potem se že nekoliko utrudijo in mi je nato lažje."
S prvimi nastopi v novi kategoriji je bila zadovoljna, še posebej z zmago v Linzu: "Tudi z vidika zbijanja kilaže je to zdaj milina. Dan pred borbo mi ni več treba paziti na kile in počutim se precej bolj spočito in z več energije. To se tudi pozna na samih borbah. Med celotno borbo lažje ostajam osredotočena na taktiko in si med borbami hitreje opomorem, medtem ko sem si prej zaradi preutrujenosti zapomnila le dve ključni stvari. Pozna se tudi, da več jem in več delam v fitnesu, tako da si je moje telo bolj opomoglo. Rekla bi, da po moči ne zaostajam za tekmicami, morala sem se le navaditi, kako to moč izkoriščati."
Pred EP v Podgorici Kaja ne razmišlja o rezultatskem cilju, ima le nekaj več dela s spoznavanjem novih tekmic, ki jih še ne pozna. "Letošnje leto jemljem kot bolj uvajalno in si nočem dajati nobenega pritiska. Vem, da sem se sposobna dobro boriti in prikazati lepe borbe. Če mi bo naklonjena tudi sreča pri žrebu, lahko pridem daleč. Večino tekmic moram še naštudirati, iz tega vidika mi je malce težje. Veliko lažje one naštudirajo mene kot jaz celotno kategorijo," se zaveda tega handicapa.
