Eden je pometal, drugega je zeblo, tretji pa je izgubil žogo

Še preden se je rokomet dokončno preselil v dvorane, na parket, na gerlflor se je namreč dolgo igral tudi zunaj. Na asfaltu, pod milim nebom, ne glede na dež, mraz, sem in tja celo sneg. "Da, so bili kraji, kjer smo igrali na prostem. Tudi v dežju in močnem vetru, ko si žogo vrgel proti golov, pa je ta končala dva metra mimo. Ko smo pometali igrišča pred tekmo, da smo se znebili luž," se je po poti spominov podal Miloš Aksentijevič, ki bo v soboto na portoroškem spektaklu vodil v tem dvoboju vsekakor avstajderja iz Ivančne Gorice. "Igrali smo zunaj, a ni bilo tako toplo kot tu. Če se denimo spomnim samo Vuzenice... Pa v dežju smo tudi že igrali," je med ogledom sobotnega prizorišča pristavil celjski kapetan Luka Žvižej, medtem ko so Branku Tamšetu v spominu ostale zmrznjene luže na igrišču. "Pa žogo smo tudi že izgubili, v Mariboru, na OŠ Angela Besednjaka," je debato, ki je privabila nasmehe na obraze, sklenil celjski trener.

Da bi tokrat igrali v dežju se ne rabijo bati. Če vreme ne bo naklonjeno rokometnemu spektaklu, se bo namreč dogajanje preselilo v bližnjo dvorano v Luciji. Navkljub ne ravno poletnim temperaturam tudi zmrznjenih luž ne gre pričakovati, pometali bodo tako ali tako drugi, pa tudi žoga se menda ne bo izgubila.