Nov izziv je 23-letni zunanji igralec našel v dresu Csurgoja, po moči tretje madžarske ekipe, ki pa je na gospodov dan v derbiju tamkajšnjega prvenstva na kolena spravila po moči drugo ekipo. Csurgo – Pick Szeged 30:27, Ratajec – Bombač 4:2.
Konec tedna ste premagali favorizirani Szeged, vi ste zmagali v strelskem obračunu z rojakom Bombačem?
Derbiji so vedno nekaj posebnega. Polna dvorana, neverjetno vzdušje in podpora naših navijačev sta nas ponesla. Bil je to res najlepši mogoči način, na katerega smo lahko zaključili redni del.
Poleti ste podpisali pogodbo 1 + 1, boste tudi drugo leto igrali v Csurgoju?
Nisem se še odločil, kje bom nadaljeval kariero, je pa Csurgo že stopil v stik z mano z željo po podaljšanju sodelovanja.
Je kakšna možnost, da bi se vrnli v Slovenijo? Poznamo namreč klub ali dva, ki bi jima vaš tip igralca prav prišel?
Igrati za enega od dveh največjih slovenskih klubov so bile vedno moje sanje. Mogoče pa ste ju zdaj spomnili, da obstajam, in bosta stopila v stik z menoj (smeh). Možnosti so pri meni vedno odprte, vedno sem pripravljen na pogovor.
Če po nekaj mesecih potegnete črto, je bil Csurgo prava odločitev?
Csurgo je bil v danem trenutku najboljša odločitev. Igram za vrhunsko organiziran klub v močni madžarski ligi. V tem času sem igralsko in osebnostno zelo napredoval, kar se navsezadnje kaže tudi v vlogi, ki mi jo namenja trener.
Pa življenje na Madžarskem? Csurgo je manjše mesto, le malce večje od Trebnjega?
Na Madžarskem je glede rokometa zelo v redu. Samo mesto je manjše in manj razvito kot Trebnje in kot slabo stran svoje odločitve za odhod v Csurgo bi lahko res izpostavil mesto. Se pa zavedam, da sem tukaj z namenom, da treniram in igram, zato temu posvečam praktično vso svojo pozornost. Nekoliko naporna so tudi potovanja, ki lahko trajajo tudi do šest ur.
Vas glede na majhnost mesta že prepoznajo na ulici?
Rokometni klub je v tem mestu središče dogajanja. Ljudje živijo za klub. Naše tekme so neverjetno dobro obiskane in s tem pride tudi naša prepoznavnost. Ko sem v trgovini, sem in tja za hrbtom kdaj slišim Rata, kot me tu kličejo navijači. Veliko ljudi ti želi čestitati, ampak ker ljudje tukaj ne govorijo nič drugega kot madžarsko, je naša komunikacija zelo otežena. Se pa trudim in spregovorim tudi kaj v madžarščini.
Pridete pogosto domov?
Ne, zaradi natrpanega urnika nisem veliko doma, do zdaj sem bil le štirikrat, pa čeprav vožnja traja le slabe tri ure.
Ali bi lahko potegnili vzporednico med madžarsko in slovensko ligo?
Zelo težko bi primerjal obe ligi. Madžarska je bistveno močnejša, saj so tukaj vsi klubi profesionalni. Vsi klubi v ligi trenirajo dvakrat dnevno. Tukaj se igra bistveno bolj na moč, je pa tako kot v Sloveniji mogoče opaziti razliko med najboljšimi tremi, štirimi klubi in ostalimi. Je pa razlika med njimi vseeno veliko manjša kot v Sloveniji.
Igrati za enega od dveh največjih slovenskih klubov so bile vedno moje sanje. Mogoče pa ste ju zdaj spomnili, da obstajam, in bosta stopila v stik z menoj (smeh).
Še kaj vržete oko na slovensko ligo? Trimo je kljub temu, da ste ga zapustili vi in Klemen Ferlin, zelo blizu četrtega mesta?
Slovensko ligo spremljam zelo podrobno, ogledal sem si vse tekme Trima na youtubu in vse derbije. Zelo me zanima, kako napredujejo moji nekdanji soigralci, včasih jim pomagam s kakšnim nasvetom. Veseli me, da sem z vsemi ostal v rednih stikih. Veliko pa se slišim tudi z nekaterimi drugimi igralci iz drugih slovenskih klubov, zato lahko rečem, da sem dobro informiran o dogajanju v slovenski ligi. Trimo je v mojih očeh največji fenomen slovenskega rokometa. Vsako sezono odhajajo igralci in vedno znova na površje pridejo drugi, ki zgodbo uspešno peljejo naprej. Zelo si želim, da bi Trimo na koncu osvojil tretje mesto. Upam, da si bom lahko katero izmed tekem končnice ogledal tudi v živo.
