Za vami je zahtevno gostovanje v Severni Makedoniji, lepa zmaga. Od minus šest do plus šest. Kaj je šlo po glavi pri visokem zaostanku in čemu bi pripisali, da se vam je uspelo pobrati?
Na začetku nismo našli pravega ritma, grešili smo ‘zicerje’. Ko pa smo videli, da lahko tekmo preobrnemo, je steklo. K temu je veliko pripomoglo, da smo bolje začeli igrati v obrambi. Drugi polčas je bil res super.
Koliko pomeni ta zmaga po razočaranju na svetovnem prvenstvu na Hrvaškem, kjer – če izvzamemo večji del zadnje tekme s Hrvaško – Slovenija ni našla svoje prepoznavne igre? V primeru poraza z Makedonijo bi nas že začelo skrbeti, kam greste …
Moramo vedeti tudi, da je na tej akciji manjkalo kar nekaj odsotnih igralcev, imamo veliko težav s poškodbami. Zato je bilo kar nekaj novo poklicanih igralcev v reprezentanco. Zelo sem ponosen, da smo tako stopili skupaj in zdržali v razprodani dvorani, odličnem vzdušju. Res super občutek. Če bi izgubili, bi bilo odvisno, na kak način. Če bi dali vse od sebe, si ne bi imeli česa očitati, ampak sem toliko bolj vesel, da smo vsi dali svojo 'puzzlo' v sestavljanko in zmagali. Dobra popotnica za nedeljsko tekmo, vemo pa, da bo v Kopru povsem drugačen dvoboj, spet v razprodani dvorani, odličnem vzdušju.
Še prej nam povejte, kako težko vam je bilo v osrednjem bloku, kjer ste bili pravzaprav edina prava ‘trojka’, ob sebi ste imeli soigralce, ki jih niste vajeni. Ste zelo pogrešali Boruta Mačkovška?
S Tarikom (Mlivićem, op. p.) nisva še nikoli igrala skupaj, opravila sva en skupen trening, tako da bi rekel, da sva odlično odigrala. Vedeti moramo, da so Makedonci ves čas napadali naju, 60 minut, bilo je veliko dvobojev. Tako da je bilo kar na visoki ravni.
Tudi nedeljska tekma z Makedonijo bo razprodana, tokrat bodo gledalci na vaši strani. Kakšno nedeljo v Kopru pričakujete?
Pričakujem podobno tekmo kot v Skopju. Vemo, da bo prišlo tudi veliko makedonskih navijačev, zato si želim, da naši navijači pridejo dobro razpoloženi. Ker bomo potrebovali njihovo podporo. Nekaj dela smo opravili, ampak pred nami je novo dokazovanje, spet bo treba dati 100-odstotkov.
Vajeni ste igrati v polnih dvoranah, v Nemčiji iz tedna v teden. Kje je boljše vzdušje, tam ali pri nas, na Balkanu, če ga razširimo še na Madžarsko, kjer ste za Veszprem igrali pred selitvijo v bundesligo?
Težko je primerjati. V Nemčiji je vsaka tekma razprodana, tudi na Madžarskem je bila, tako kot na naši zadnji tekmi v Makedoniji. Navijanje se razlikuje, ampak bi rekel, da je bilo v Skopju kar odlično vzdušje. Fino je igrati, ko cela dvorana navija proti tebi.
Kako se sicer počutite v Flensburgu?
Dobro, po prihodu novega trenerja tudi več igram, tako da je zame super. Sicer imamo kar veliko težav s poškodbami, ampak se borimo naprej. Do konca sezone je še kar nekaj tekem, še bo borba, ni še vse izgubljeno. Ohranjamo svoje možnosti …
Pričakujete, da se boste torej kljub vsem težavam s poškodbami ‘sestavili’, da se še vmešate v boj za bundesligaški naslov? V Evropi pa imate tako ali tako vse odprto …
Zagotovo ni lahko, izgubili smo dva pomembna igralca do konca sezone (Simona Pytlicka in Kayja Smitsa, op. p.). V bundesligi imaš določeno število igralcev in to je to, nimaš kaj. Krpamo luknje in se borimo tisti, ki smo. Nimamo kaj.
Kako se je kaj Aleš Pajović znašel pri vas, kako je z njim?
Pajo se je dobro znašel, treningi so super, imeli smo tudi par dobrih tekem, je pa res, da tudi kak spodrsljaj. Ampak mislim, da so ga igralci dobro sprejeli, časa, da bi kaj veliko spreminjali, pa pač še ni bilo. Gremo dalje.
Vi osebno trenirate in igrate pod vodstvom trenutno dveh glavnih slovenskih trenerjev – v reprezentanci selektorja Uroša Zormana in v klubu Aleša Pajovića, ki je dobil morda najuglednejšo klubsko službo izmed vseh slovenskih trenerjev. Se da njuno delo primerjati, katere so glavne razlike, kje je lažje?
Težko odgovoriti. Imata kar podoben stil, ker gre za špansko šolo. Kje je bolje, kje slabše, ne bom ocenjeval. Oba trenerja sta odlična, super taktično podkovana. Mogoče se malo razlikujeta po vodenju tekem, ampak to so malenkosti.
Verjetno je pod Zormanom malo glasneje, Pajović deluje navzven precej miren …
Ne, je kar pri obeh podobno. Resda Pajo deluje dokaj mirno na tekmah, ampak tudi v njemu vre. Uroša pa tako ali tako že vsi poznate.
Prihoda Pajovića ste bili – smo prepričani – veseli iz več razlogov. Navsezadnje ste na severu dobili slovensko družbo. Se z družinama kaj podružite tudi zunaj rokometnih igrišč ali vlada strogi profesionalizem?
Zaenkrat ni bilo kaj veliko časa za druženje, ko je priložnost za to, pa se, seveda. Eno je igrišče, drugo je prosti čas. Zagotovo je fajn, da imam še enega, ki govori isti jezik, vesel sem ga bil. Je takoj malo bolj domače.
Pričakujeta, da bosta pri Flensburgu dolgo sodelovala – skupaj z Domnom Novakom, ki pride z naslednjo sezono –, kakšni so kaj vaši načrti za prihodnost?
Upam, da bo to dolgoročno sodelovanje. Sam se počutim dobro, tudi Pajo je zadovoljen. Težko rečem, stvari so odprte, imam pa pogodbo še za naslednjo sezono. Je še čas.
