Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Miha Andolšek
Miha Andolšek
30.12.2014 09:54:21
Deli članek:

Boril se bom in upam, da bom

Grega Wernig

Leto 2014 je bilo tudi za Gašperja Marguča v marsičem prelomno. Pestro in uspešno, ko je s Celjem osvojil dvojno krono, bil je peti strelec lige prvakov, poleti je postal član enega največjih klubov tam zunaj in še bi lahko naštevali.

"Z osebnega vidika mi bo leto ostalo v spominu po tem, da smo naslov vrnili nazaj v Celje, po prestopu v Veszprem, kar zadeva reprezentanco, pa po uvrstitvi na veliko tekmovanje," je črto pod iztekajoče se leto potegnil Marguč.

Vprašanje pa je, ali bo tudi nastopil na velikem tekmovanju oziroma ali bo na letalu, ki bo 14. januarja iz Zagreba poletelo proti Dohi. Ima pač to nesrečo, da igra na desnem krilu, kjer je v reprezentanci gneča takoj za položajem srednjega zunanjega največja. Za razliko od denimo levega krila, kjer se že vrsto let išče dostojen naslednik Luke Žvižeja.

Hitronogih levičarjev v Sloveniji se v zadnjih letih kar tare, prva izbira je še naprej Dragan Gajić, tu je njegov klubski soigralec Vid Kavtičnik, ki sicer v Montpellieru igra tudi ali predvsem v zunanji liniji, za Margučem na svojo priložnost čaka še dve leti mlajši Mario Šoštarič, Evropa pa je v zadnjih mesecih spoznala nekaj ali pa precej od razkošnega talenta komaj polnoletnega Blaža Janca.

Za prihodnost se torej ni bati, gneča selektorju povzroča sladke in tudi malo manj sladke skrbi, odvisno od zornega kota. Od viška, pravijo, glava ne boli, a ena (naj)težjih selektorjevih nalog je igralcu sporočiti, da ostaja doma in da ne bo videl velikega tekmovanja. Prostora pa bo bržkone le za dva možaka, ki imata pod delovno mesto vpisano desno krilo. "Jaz se bom boril in upam, da bom," je bil na vprašanje, ali pričakuje mesto na letalu za Zaliv, kratek in jedrnat Marguč.

Argumente nedvomno ima, po začetnem prilagajanju v vrstah madžarskega velikana je v nadaljevanju ujel ritem. "Prva dva, tri mesece je bilo res malce težje, treba se je bilo prilagoditi. Minutažo si delim, igram po približno trideset minut na tekmo, seveda si vsak igralec želi igrati čim več, a takšen je pač sistem igre, takšno vizijo ima trener in sam poskušam tiste pol ure izkoristiti kar se le da. Na kratko, zadovoljen sem s prvo polovico sezone."

Vseeno se je bilo lepo vrniti domov. "Vesel sem bil, ko se je začelo vse skupaj, da sem prišel domov in da smo se s fanti znova zbrali. Trenira se dobro, tudi prvi tekmi smo odigrali več kot solidno, čeprav še nismo v polni zasedbi. Za zdaj gre vse po načrtu, upam, da bo tako tudi v bodoče, ko se priključijo še ostali." Sam je na velikem tekmovanju debitiral pred dvema letoma v Španiji, ko je po poškodbi Gajića v boju za medalje nosil največje breme na desnem krilu. Dve leti pozneje ... "... mislim, da je ekipa močnejša, starejša in izkušenejša za, no, ti dve leti. Vse to pa bo seveda treba pokazati na igrišču."