Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Miha Andolšek
Miha Andolšek
29.10.2014 16:30:24
Deli članek:

Kako je katarska reprezentanca postala klub

profimedia

So šli Kubanec, Črnogorec in Bosanec v puščavo. Sliši se kot začetek pred desetletjem, dvema priljubljenih šal. Tistih, kako so se na enem mestu znašli Američan, Rus in seveda nepogrešljivi Bosanec.

Američana in Rusa med sinovi puščave (za zdaj) resda še ni, so pa zato številni drugi fantje, ki so še nedolgo tega imeli toliko skupnega s Katarjem, kot ima krava s sedlom. A čudna so pota gospodova, pa čeprav v tem primeru gospod ni imel prav dosti zraven. Prej katarski šejki in njihovi dolarji, katerih šelestenje je pod zastavo Katarja zvabilo zelo pestro druščino. Kubanca Rafaela Capoteja, Francoza Bertranda Roinéja, Španca Borjo Fernandeza, Črnogorca Gorana Stojanovića in Žarka Markovića ter kot (vsaj do danes) zadnjega Bosanca Danijela Šarića.

O tem, da bodo za domače prvenstvo tudi ali pa predvsem z novačenjem plačancev sestavili kakovostno zasedbo, že od začetka ni bilo dvoma, ni pa tudi dvoma niti o tem, da so šli še korak dlje kot kdajkoli kdorkoli. Katarska reprezentanca je postala pravzaprav predvsem in samo nesramno bogati klub.

ZA VSE OSTALO JE TU MASTERCARD

Sprehajanje med reprezentancami ni sicer nobena novost v svetu rokometa, pravzaprav ravno nasprotno. Pravila določajo, da mora za spremembo potnega lista preteči vsaj tri leta od zadnjega nastopa za matično izbrano vrsto ter da je rokometaš v svoji novi domovini v življenju prebil vsaj 24 mesecev ali pa se je tam rodil sam oziroma vsaj eden izmed njegovih staršev. In če prvo pri zgoraj naštetih imenih ni sporno, pa bi se o drugem pogoju dalo debatirati, a IHF je v dobro rokometa (hm ...) že znala zamižati na eno, včasih pa tudi kar na obe očesi.

Kakorkoli že, če bo sloviti Valero Rivera fante z vseh vetrov dobro povezal, o čemer najbrž tudi ne gre dvomiti, potem Slovenijo 19. januarja čaka še neprimerno težje delo, kot pa je bilo morda to videti pred meseci ob žrebu skupin za SP. Na klopi eden največjih trenerjev vseh časov, v zunanji linij odlična strelca Capote in Marković, Fernandez na šestmetrski črti, v vratih pa izkušeni par s hribovitega Balkana, s kakršnim se lahko pohvali le redkokatera reprezentanca.

Delnice Katarja torej rastejo. Koliko ima to z reprezentančnim rokometom sploh še veze, pa je spet drugo vprašanje. Povedano drugače, domoljubje je neprecenljivo, za vse ostalo je tu katarski mastercard.