Pri slovenskem nogometnem velikanu – Celju tako in drugače bližnjemu – Mariboru, je vodilnim možem kluba pred dnevi uspel pomemben posel. Enega največjih talentov v zgodovini slovenskega nogometa, kot Tiana Naia Korena (sina nekdanjega reprezentanta Roberta Korena) opevajo vsi, ki so ga videli igrati nogomet, so uspeli z njegovimi zastopniki prepričati v podpis pogodbe z vijoličastim klubom. Če drugega ne, si lahko v Ljudskem vrtu tako obetajo odškodnino, če oziroma ko bo še ne 16-letnega dragulja v svoje vrste (z)vabil kakšen bogatejši evropski klub. Dobrih 50 kilometrov stran, pod streho celjskega Zlatoroga, dragulj podobnega sijaja brusijo trenerji slovenskega rokometnega velikana iz Celja; za leto dni starejšega Aljuša Anžiča (sina nekdanjega reprezentanta Aleša Anžiča) pravijo, da takšnega talenta še ni bilo, o tem pričajo tudi njegove številke, kot smo poročali že pred časom. A celjski šefi v nasprotju z mariborskimi zaradi svojega upa nimajo samo sladkih skrbi. Prav lahko se zgodi, da daleč najboljšega strelca mladinske lige, ki je mladincem Slovana pred dnevi za hec nasul 22 golov, na sredini zadnji tekmi pa 'standardnih' 14 Gorenju, izgubijo, še preden bi pridobil pravico igranja za člansko ekipo, in to zastonj! Na vrata Aljuša Anžiča je namreč potrkala Barcelona.
Na mizi (nepodpisana) pogodba Barcelone in tudi štipendijska Celja
Govorice o tem je v rokometni javnosti sprožila Handballia, ki je na instagramu zapisala, da bi naj eden največjih talentov slovenskega rokometa v zadnjih 10-15 letih sprejel ponudbo katalonskega velikana. Seveda smo jih preverili. Naši viri, tako tisti blizu igralcu kot klubu, so nam potrdili, da se je Aljuš nedolgo tega mudil na enotedenski preizkušnji v Barceloni, da si ga ta – očarana nad Anžičevo predstavo na turnirju v Tarazoni, kjer je Nemcem v dresu slovenske reprezentance nasul 16 golov – želi pripeljati v svoje vrste in tudi, da je pogodba že na mizi. A da ni še nič dogovorjenega, zapečatenega, podpisanega. Zadevo smo preverili tudi pri celjskem klubu, kjer so potrdili naše neuradne informacije. »Drži, da je bil na preizkušnji v Barceloni, ampak smo v pogovorih z Aljušem. Nič ni še gotovega, tudi mi smo mu ponudili pogodbo. Vprašanje naslednjih tednov, mogoče meseca dni je, kako se bo zadeva razpletla,« je zagotovil direktor celjskega kluba Miroslav Benicky.
S predsednikom Gregorjem Planteuom mu je pripravil štipendijsko pogodbo, kakršne pač v Celju dobijo mladi upi, ki jim klub ponudi priložnost za dokazovanje v prvi ekipi. A Aljuš Anžič je veliko več kot le običajen mladi up, zato, kot nas popravi Benicky, tudi celjska štipendijska ponudba ni (bila) povsem 'klasična'. »Aljuš je drugačen, je izreden talent, zato si ga želimo imeti pri nas dlje časa. Naša želja je seveda, da ostane in se razvija. Ampak ko pokliče Barcelona, je to mamljivo. Se pogovarjamo, imel bom še nekaj sestankov z družino. Njegova vloga v članski ekipi bi bila verjetno občutnejša. Stvar pogovora. Zadeva ni zapečatena, kot je bilo nekje zapisano – da je podpisal in pride k nam na posojo. O tem iskreno ni bilo govora, pogajanja še potekajo,« je Slovak še enkrat poudaril, da v pisarnah še niso vrgli puške v koruzo glede Anžiča.
Samo dve možnosti
Vendar odločitev bo s svojimi bližnjimi sprejel Aljuš, škarje in platno sta v njegovih rokah. Sam je, kot slišimo, naklonjen selitvi v Barcelono – kdo ne bi bil? –, vendar tja ne želi z glavo skozi zid, samo da je tam. Želel bo igrati. Tudi starša, nekdanji odlični vratar, zdaj trener vratarjev prve ekipe Celja Aleš Anžič in nekdanja košarkarska reprezentantka Slovenije Alenka Potočnik Anžič, mu bosta najbrž znala svetovati, kaj bo najbolje za njegovo kariero. Ali Barcelona ali Celje je menda v mislih rokometaša, za katerega je eden od znanih rokometnih delavcev rekel, da je 16-letnik z glavo Ivana Balića ali Uroša Zormana. Tretja možnost ga zaenkrat ne zanima, čeprav je zanj vladal interes tudi v Franciji – okrog Zlatoroga se je šušljalo o zanimanju Nantesa in Montpellierja.
Glavna – ali celo edina? – kandidatka za Planteuov stolček
Na Anžičevo prihodnost utegne vplivati dogajanje v celjskem klubu, kjer se v kratkem obetajo velike spremembe. Ni skrivnost, da bo Gregor Planteu po koncu sezone zapustil mesto predsednika kluba, saj je bil lanskega oktobra izvoljen za izvršnega direktorja združenja evropskih klubov (Forum Club Handball) v Kölnu, kjer bo z mandatom začel poleti. In kaj ima to opraviti z Aljušem Anžičem? Okej, če udarimo na prvo žogo, bi novo vodstvo kluba lahko 'zabelilo' številke v pogodbi, morda mladeniča prepričalo s takšnimi ali drugačnimi zagotovili. To bi lahko naredil vsak predsednik, kdorkoli pride. Ampak utegne se zgoditi, da novi predsednik ne bo 'kar nekdo' (iz Anžičevega zornega kota). Po naših neuradnih informacijah, ki smo jih preverili pri več zelo verodostojnih virih, bi naj bila najresnejša – če ne celo edina – kandidatka za predsedniški stolček v celjskem Zlatorogu namreč Aljuševa mati Alenka Potočnik Anžič.
To zadevo postavlja v novo dimenzijo, odpira nova vprašanja, ne samo v zvezi s prihodnostjo Aljuša Anžiča bodisi v Celju bodisi v Barceloni. Kakšna je denimo prihodnost direktorja Miroslava Benickyja, kajti pogosta praksa je, da z novim prvim človekom pridejo novi ljudje, ki jim ta pač zaupa. Vprašanje o načrtih in željah za življenje po menjavi oblasti smo zaenkrat naslovili na aktualnega direktorja. »Želja bi bila, da imamo veliko več denarja, močnejši kader in da igramo ligo prvakov,«se je nasmehnil Benicky in v resnejšem tonu nadaljeval: »Ko pride do takšnih kadrovskih sprememb, menjave predsednika, to temelji na strategiji kluba. V tem trenutku sem jaz tukaj, ne bi pa se pogovarjal na način, da imam veljavno pogodbo še do konca naslednje sezone. Ključno vprašanje je, ali bomo vsi vlekli v isti konec in skupaj izvajali naprej klubsko strategijo. Imam kompetence, ki jih imam, ampak imamo upravni odbor, ki se bo sestal in predlagal naslednika predsednika. Na skupščini bo izbran novi predsednik. Tekom procesa se bomo seveda pogovarjali …«
Vse bo jasno (do) aprila
Pogovarjali se bodo že na petkovi seji upravnega odbora, kjer bo najbrž (naj)pomembn(ejš)a tema pogovorov bodoči predsednik oziroma predsednica, čeprav uradna odločitev še ne bo padla. Skupščino z glasovanjem gre pričakovati v mesecu aprilu. »Nikakor nisem vpleten v izbiro novega predsednika, to je, kot se pregovorno reče, nad mojim plačilnim razredom. Predsednik bo izbran, verjetno bodo tudi spremembe v upravnem odboru, potem pa bomo videli, kako naprej,« je še pristavil Miro Benicky, ki bo imel do takrat dovolj delovnih nalog. Bržkone kar glavna pa bo – oziroma bi morala biti – primer Aljuš Anžič.
Kot slišimo iz krogov blizu igralca, bo slednji odločitev o svoji prihodnosti sprejel v naslednjih tednih, tja do aprila, ko bo torej znano, ali bo postal projekt velike Barcelone z dvema rojakoma, Domnom Makucem in Blažem Jancem, ali ostal pod domačo streho, kjer bo morda ali celo verjetno glavno besedo imela mama Anžič, sicer direktorica marketinga v Hisense Europe. Mimogrede; ljudje, ki poznajo lik in delo Alenke Potočnik Anžič in jim je celjski rokomet pri srcu, (p)a ob tem niso obremenjeni s politiko kluba, zvenijo optimistični glede prihodnosti Celja Pivovarne Laško pod morebitno njeno vladavino ...
