In ko so se v Chamberyju v sredo pozno popoldne po večurnem premisleku na koncu odločili za Ivico Obrvana, so se stvari hitro odvile tudi na sončni strani Alp. Boris Denić se je včeraj dopoldne namesto pod Savoje odpravil pod Pohorje, podpisal leto in pol trajajočo pogodbo, popoldne pa je že vodil prvi trening.
Po dobre pol leta se torej vrača na klubsko sceno. Bilo je konec februarja, ko se je velikopotezni projekt imenovan Dinamo Minsk čez noč sesul sam vase, od takrat je bil Denić »le« še selektor, ki pa ni skrival, da pogreša vsakdanje delo z igralci.
V Mariboru mu ga ne bo manjkalo, dela namreč, v Taboru ga je pričakala talentirana, a razbita vojska, ki se je v samo tednu dni neslavno poslovila tako od slovenskega kot od evropskega pokala. Vsega en tridesetinšenekaj letnik, kopica slovenskih ter trojica hrvaških mladeničev, materiala ne manjka, a nad številnimi posamezniki kot tudi nad celoto lebdi en velik vprašaj.
kaj pravi denič
"Vesel in ponosen sem, da si je Maribor želel mene, upam, da bom zaupanje maksimalno upravičil. Veselim se dela, predvsem vsakdanjega, ki mi je po slabi izkušnji v Minsku, kjer so klub enostavno zaklenili, zadnje čase manjkal. Trener ne sme imeti daljših odmorov, ampak mora ostajati v formi. Ekipo Maribora poznam. Fantje so mladi, praktično vsi so nekdanji reprezentanti v mlajših kategorijah, kar pomeni, da imajo potencial, in to me veseli. Lahko bom z njimi kakovostno delal, seveda pa bom potreboval nekaj časa, da bo ekipa igrala, kot si želim. Ne vem, kakšni so bili cilji pred sezono, ne vem niti, kakšni so zdaj, saj se o tem nismo pogovarjali. Gotovo pa je, da si jaz vedno želim presežka. Maribor je v prejšnjih letih odločal o prvaku države, tudi letos bo tako."
Odpadniki je bržkone premočna beseda, a nedvomno gre v številnih primerih za fante, ki so prišli v štajersko prestolnico po drugo priložnost. Ko njihove kariere zaradi takšnih ali drugačnih razlogov niso krenile v smeri, kot so pričakovali sami oziroma kot so jim napovedovali drugi. Prihajajoči meseci bodo tako v veliki meri razkrili, ali bodo (p)ostali večni študentje ali pa bodo tudi dejansko diplomirali. Šibili ni uspelo, da bi jih spravil do diplome, zdaj bo poskusil Denić, ki od tovrstnih izzivov nikoli ni bežal. V njegovi predavalnici ni prostora za zafrkancijo, bo pa zanimivo, kako bodo v mariborskem klubu pokrili njegovo poldrugi mesec trajajočo odsotnost zaradi SP v Katarju.
Kaj lahko stori z ekipo, ki se je še nedolgo tega mučila v Ribnici, na celi črti pogrnila na Kodeljevem in se s Švedske vrnila kar z minus dvanajst med prtljago? Če se vprašamo drugače, ali lahko Maribor ne samo meša štrene, ampak se tudi dejansko enakovredno vmeša v boj za naslov prvaka? Brez okrepitev se vsekakor bolj nagibamo k prvemu, če bi pred končnico pripeljali še igralca ali dva, ki bi pomenila dodano vrednost, bi bila to morda druga pesem, je pa seveda težava, da takšnih sredi sezone ni prav lahko dobiti. Denić sicer ne bo nikomur vnaprej priznal, da je boljši, kar vsekakor obeta pestro pomlad, ko bodo padle končne ocene o šolskem letu 2014/15.
