Gorenje je poslednji Mohikanec, kar zadeva slovenske predstavnike v evropskih pokalih. Do Berlina in s tem uvrstitev na zaključni turnir pokala EHF, ki je eden izmed bolj ali manj odkritih ciljev sezone, potem ko je postalo jasno, da se bodo morali za nastop v neprimerno elitnejši ligi prvakov Velenjčani obrisati pod nosom, jih loči še sto dvajset minut.
Morda je tolažilna nagrada premočna beseda, a nastop v Max-Schmeling-Halle bi bil vsekakor lep obliž na še vedno odprte rane, ki jih je za seboj pustila odločitev Dunaja, da za Gorenje ni mesta v ligi prvakov. Uvrstitev na zaključni turnir bi bila tudi več kot dobrodošla v luči prihodnje sezone, ko se bodo delila povabila za ligo prvakov in ko se bo klube na podlagi kriterijev razvrščalo v divizije. Ni dvoma, da je imelo Gorenje vedno močnejše argumente na igrišču kot ob njem, a na njegovo nesrečo marsikateri kriterij nima dosti zveze s športom.
V napadu bo potrebna maksimalna osredotočenost, je pa obramba tisti temelj, ki vodi do uspeha. Morali bomo igrati čvrsto obrambo, gre namreč za strelsko razpoloženo ekipo, ki potrebuje zelo malo prostora za strele. Naša naloga je v prvi vrsti, da igre, ki smo jih prikazali na zadnjih tekmah, povežemo v celoto in se pokažemo v kar najboljši luči.
A o tem je bilo prelitega že dovolj črnila, na terenu 40 krat 20, ki bi moral biti glavno merilo, pa ni, jih bo nocoj pričakal danski Holstebro. Netipična oziroma indijanska ekipa, kot jo je slikovito opisal Sebastian Skube, je zadnja ovira na poti proti Brandenburškim vratom. Gre za edino še neporaženo moštvo v letošnjem pokalu EHF, kar gre do neke mere tudi na račun skromnejše predtekmovalne skupine, je pa svojo moč pokazalo v sredo, ko je povsem nadigralo močni KIF Kolding.
V Slovenijo so Danci pripotovali oslabljeni, poleg prvega strelca Michaela Damgaarda, ki je že končal sezono, je doma ostal tudi Simon Birkefeldt, ki je na sredini tekmi v glavo dobil žogo in se v naslednjih dnevih pritoževal nad glavoboli, kar je bržkone posledica pretresa možganov. "Simon je ključna figura v naši obrambi, zato stvari nikakor niso optimalne," tarna trener Klavs Bruun Jørgensen, ki z izbranimi besedami govori o Gorenju, kot največjo nevarnost pa pričakovano izpostavlja Staša Skubeta.
"Čaka nas moštvo, ki je tehnično dobro podkovano in fizično močno, pred domačim občinstvom pa še toliko bolj nevarno. Glede Skubeta, že morda, da je visok le 176 centimetrov, a je izjemno hiter in nevaren v prodorih, o čemer navsezadnje govori 62 golov na osmih tekmah," razmišlja nekdanji danski reprezentant, ki mu spanec krati predvsem odsotnost že omenjenih Damgaarda in Birkefeldta.
"V trenutnem položaju bi bil poraz s štirimi, največ petimi goli za nas pred povratnim srečanjem sprejemljiv. Gorenje je resnično močna ekipa, ki neprekinjeno že desetletje igra v različnih evropskih tekmovanjih. Nobenega dvoma ni, da nas čaka težka naloga," je zaključil nekdanji desni zunanji in malo za šalo, malo zares dodal, da je tudi sam registriran in da ne izključuje možnosti, da bo pritekel na parket Rdeče dvorane. "Športne copate sem prinesel s seboj, a vseeno verjamem, da bomo našli pametnejše ter boljše rešitve."
Optimizem vliva tudi zdravstveni bilten, poleg Matica Vrečarja in Klemna Ferlina se drugi, še nedavno tega načeti igralci, počasi vračajo v kader. "Blaž Kleč ni tako hudo poškodovan, kot je sprva kazalo, in to je vsekakor dobra novica. V poln pogon se počasi vrača Kristian Bećiri, ki je na zadnjih dveh tekmah že dobil nekaj minut in jih tudi lepo izkoristil," meni novopečeni velenjski strateg, ki pritrjuje temu, da Danci gojijo netipično obrambo. "Kot denimo Brazilci na svetovnem prvenstvu. V napadu bo potrebna maksimalna osredotočenost, je pa obramba tisti temelj, ki vodi do uspeha. Morali bomo igrati čvrsto obrambo, gre namreč za strelsko razpoloženo ekipo, ki potrebuje zelo malo prostora za strele. Naša naloga je v prvi vrsti, da igre, ki smo jih prikazali na zadnjih tekmah, povežemo v celoto in se pokažemo v kar najboljši luči."
