Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Miha Andolšek
Miha Andolšek
30.09.2014 11:20:55
Deli članek:

Zdaj tudi Arpad ve, kdo je fant s številko 23

Arsen Perić

Miha Zarabec. Morda mu je še največje priznanje za sobotno predstavo dal prav tisti, ki mu je na koncu izpred nosa ukradel naziv igralca tekme oziroma ga je iz junaka spremenil v tragičnega junaka.

"Že med polčasom sem šel v slačilnici pogledat na zapisnik, kdo je fant s številko 23 na hrbtu, ki diktira igri Celja in ki mi je dve, tri žoge spustil “med ušesi”. Njegovo ime mi ni zvenelo znano, zdaj mi je, zdaj sem si ga zapomnil," mu je svojevrsten poklon dal veliki Arpad Šterbik

Na naslednje priznanje ni bilo treba dolgo čakati, prišlo je v ponedeljek dopoldne, njegova sobotna predstava pričakovano ni ušla neopažena niti gospodi z Dunaja. Mesto v postavi kroga, med sedmerico veličastnih, in to ob svojem debitantskem nastopu v ligi prvakov. Strup je v malih flaškah, trebanjski tornado, drugi Staš Skube, novi Ljubo Vranješ, vse to so bolj ali manj originalne domislice, ki jih je bilo mogoče slišati in prebrati dan potem. 


Rokometna Evropa je spoznala 22-letnika iz Trebnjega, čeprav seveda ni novinec na evropskem prizorišču, navsezadnje je bil Maribor tudi ali pa predvsem po njegovi zaslugi le nekaj sekund oddaljen od zaključnega turnirja v pokalu EHF. Ko je zdaj že nekdanji trener Göppingena Velimir Petković kot eden prvih javno potegnil primerjavo z Vranješem. Ne le zaradi višine, ampak tudi oziroma predvsem zaradi znanja. V soboto je pokazal nekaj ali pa marsikaj iz nedvomno bogatega repertoarja.


V gostujoče vrste je sejal paniko, zabil deset golov, vsak mala mojstrovina zase, v drugem polčasu praktično sam držal Celjane v igri, na trenutke pa ga niso dohajali niti soigralci, kar je bilo še najbolj očitno sredi prvega dela, ko Blaž Janc ni znal ukrotiti njegove podaje prek celega igrišča. Če bi Celje slavilo, če se roka v 58. minuti ne bi zatresla, bi bila to predstava "par excellence", a Šterbik ga je v dvoboju iz oči v oči prebral in še zadnja rešilna bilka je splavala po vodi. "Lahko si do 50., 55. minute vrhunski, a če potem zgrešiš, se ti vse poruši in na žalost se je danes zgodilo prav to," se Zaro, kot se glasi njegov vzdevek, še predobro zaveda, kako kratka je pot od junaka do bedaka.

Arsen Perić


KO ZAGLEDAŠ GORO...
Prvič je zaigral v najelitnejšem klubskem tekmovanju in prvič tudi pred tako polnim Zlatorogom. "Občutek je bil sijajen, navijanje vrhunsko, bila je to podpora, kot si jo lahko le želiš. Tudi zato mi je še toliko bolj žal za zamujeno priložnost, da se navijačem nismo oddolžili še s kakšno točko. Po mojem mnenju smo si jo tudi zaslužili, a na koncu smo bili za malenkost prekratki. Nič, gremo dalje, pred nami je še dolga sezona, čim hitreje se je treba pobrati."

Ne bo se lahko, vsaj točka je bila dolgo na dosegu roke, sredi prvega dela, pri izidu 11:5, pa je celo kazalo, da bo zvezdniški Vardar v Zlatorogu le s pomočjo čudeža ubežal sramoti. Čudeža ni bilo, je pa bil Šterbik. "Prvih dvajset minut smo igrali podobno kot pred tem v slovenski ligi, navsezadnje je bil tak tudi dogovor. Hitri protinapadi, polprotinapadi, hiter center, vedeli smo, da se Vardar počasi vrača, žal mi je, da nismo vztrajali pri tej igri. Ko smo padli v črno luknjo in nam ni uspelo zabiti gola, smo se kar nekoliko ustavili. V napadu smo sicer vseeno še vedno lepo izpeljevali akcije, prihajali do čistih strelov, ki pa nam jih ni uspelo realizirati. V vratih ima bržkone najboljšega vratarja na svetu, nam se je po drugi strani ob nepravem trenutku je zatresla roka." Strah pred Arpadom se jim je zarezal v kosti. "Prigovarjali smo si, da se ga ne smemo ustrašili, a ko pred seboj zagledaš takšno goro ..." 

Arsen Perić


SKEPTIKI LE ŠE DODATEN MOTIV
Vzroke za poraz je treba iskati v padcu zbranosti, ob ostrem tempu so malce pošle tudi moči, plačali so davek neizkušenosti, vseeno pa ob zadnjem zvoku sirene bridkemu porazu navkljub na tribunah Zlatoroga ni bilo opaziti pretirano razočaranih obrazov. Bilo je to namreč šestdeset minut, ki obetajo, morda precej več, kot pa se je pred sezono nadejal marsikdo, ob podobnih predstavah tudi osmina finala nikakor ni misija nemogoče. "Vsak je svoje sreče kovač, dokazali smo, da lahko mešamo štrene tudi najboljšim. Nihče ne pričakuje, da se bomo uvrstili v osmino finala, in to nas le še dodatno podžiga," pravi hitronogi Trebanjec, ki vseskozi ponavlja, da bodo na vsaki tekmi na igrišču pustili vse in še več.

Tudi v nedeljo v Montpellieru, pri ranjenem levu, Dragan Gajić in druščina sta jo v levjem brlogu pošteno skupila, domov sta se vrnila z minus enajst med prtljago. "Ni skrivnost, da Montpellier precej bolje igra doma kot v gosteh, v domači dvorani je čisto druga ekipa. Goji podoben slog igre kot mi. A pustimo to, do nedelje je še daleč, vmes je ne nazadnje še Krško, lahko pa seveda zagotovim, da bo bela zastava ostala doma," je še dodal najboljši organizator igre prvega kroga. In po kratkem premisleku še: "Vem, da lahko presenetimo." Po sobotnem večeru mu je težko oporekati.


Miha Zarabec

Rojen: 12. oktober 1991
Igralno mesto: srednji zunanji
Višina: 176 cm
Teža: 76 kg
Prejšnji klubi: Trimo (- 2012), Maribor Branik (2012-2014)