Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Miha Andolšek
Miha Andolšek
17.09.2014 11:40:32
Deli članek:

Naj prestopi poletja 2014

vszi

Morda je bilo lansko dogajanje na tržnici vendarle bolj pestro, o čemer še najbolj zgovorno govorijo zvezdniška imena, kot so Karabatić, Ilić, Vori, Aguinagalde …, a tudi letos jih ni manjkalo, odmevnih prestopov namreč, okolja so zamenjale številne zvezde in zvezdice evropskega rokometa.

Kdo je dobil in kdo izgubil, kdo je zadel terno in kdo ustrelil mimo, kdo je bil okrepitev v pravem pomenu besede in kdo je bil maček v žaklju, bomo lahko sodili šele spomladi, pa vendar, zdi se, da bodo najmočnejši še močnejši, poleg četverice prestopov, ki se jim podrobneje posvečamo v nadaljevanju zapisa, velja vsaj omeniti še Christiana Zeitza, ki je po več kot desetletju zapustil vrste nemškega prvaka Kiela in se po nov izziv odpravil v Veszprem.

Črno-beli dres je sleklo tudi sijajno islandsko levo krilo Gudjon Valur Sigurdson, ki se je tako kot mladi Tunizijec Wael Jallouz preselilo v Barcelono, zanimivo nadaljevanje športne poti je izbral nekdanji član Gorenja in Cimosa Nikola Manojlović, Johnny bo namreč v bodoče steber obrambe v beloruskem Brestu. Ruski magnat Sergej Samsonenko je poleti še bolj stopil na plin in v Skopje poleg Šterbika pripeljal še Sergeja Harboka in Blaženka Lackovića, med zmagovalce prestopnega roka pa lahko vsekakor uvrstimo tudi Veszprem, poleg že omenjenega Zeitza so vrste madžarskega velikana okrepili še Andreas Nilsson, Roland Mikler, Mate Lekai in seveda tudi Gašper Marguč. Zdaj že nekdanje celjsko desno krilo je bil najbolj odmeven prestop izmed slovenskih rokometašev v poletju, ko so okolje med drugim zamenjali tudi Borut Mačkovšek, Sebastian Skube, Dean Bombač, Simon Razgor, Miladin Kozlina, Klemen Cehte, Uroš Bundalo, Aljoša Rezar ..


1. Domagoj Duvnjak

vszi

Iz Hamburga v Kiel
Čeprav si je nov dom poiskal le 96 kilometrov stran od starega in čeprav je selitev napovedal že junija 2013, je bil to prestop poletja 2014. Navsezadnje gre za enega najboljših igralcev v zadnjih letih in uradno najboljšega v letu 2013.
Mesece, preden se je Hamburg znašel na robu bankrota in v bitki za preživetje, se je Dule dogovoril z zebrami. Podpisal je triletno pogodbo, postal naj bi temeljni kamen oziroma osrednja figura novega Kiela, ki se želi vrniti na evropski prestol. Skupaj s Filipom Jicho, Joanom Canellasom, Aronom Palmarssonom, Markom Vujinom in drugimi sestavlja zunanjo linijo, ki kipi od talenta ter kakovosti in ki ji razen do neke mere tistih v Barceloni in Veszpremu ni para. Poglavje v črno-belem dresu se sicer ni začelo po načrtih, kot vse kaže, še niso povezali vseh koncev, o čemer zgovorno govorita predvsem presenetljiva oziroma bolje rečeno senzacionalna poraza v Balingenu in Lemgu.


2. Arpad Šterbik

Reuters

Iz Barcelone v Vardar
Na tej fiktivni lestvici ta prestop ni tako visoko toliko zaradi tega, ker je okolje zamenjal eden najboljših vratarjev sedanjosti, kar navkljub že 35. letom Arpad iz Banata še vedno nedvomno je. Ne, precej bolj v oči bode smer prestopa, le redko se zgodi, da bi igralec takega kova zapustil športno institucijo, imenovano Barcelona, in odšel v - Vardar. Da, od vseh klubov prav v Vardar, ki je bil še sezono, dve nazaj v evropskih merilih marginalen klub. Morda prav to, ob novi dvorani seveda, najbolj zgovorno govori o začetku neke povsem nove faze, ere v projektu Sergeja Samsonenka. Z vsem spoštovanjem do Dibirova, Harboka, Lackovića, Toskića in/ali Brumna, a Arpad je vendarle nekaj drugega, Arpad je zvezdnik svetovnega rokometa. "Nikoli v karieri nisem povlekel napačne poteze. Jugović, Veszprem, Ciudad, Barcelona in zdaj sem tu v Vardarju." Zdaj je tu v Skopju. Naslednja štiri leta, ko bo Vardar naskakoval klubski Mont Blanc.


3. Thierry Omeyer

Iz Montpelliera v PSG
Še en vratarski velikan, še eden tistih, ki ga brez kančka pretiravanja in slabe vesti lahko že zdaj uvrstimo med rokometne velikane 21. stoletja. Pri njem tista, da je osvojil vse, kar se je osvojiti dalo, nikakor ni puhlica. Eden aktivnih rokometašev z največ lovorikami, dvakratni olimpijski, trikratni svetovni in trikratni evropski prvak, v ligi prvakov je šel do konca štirikrat, pa naslovi francoskega in nemškega prvaka ... Lani se je po sedmih letih vrnil v Montpellier, prišel je končat kariero, a zasukalo se je drugače. Ob nižjih ambicijah Montpelliera se je Titi odzval na klic iz Pariza in pri 37. letih znova pripravljal kovčke. Katarci v francoski prestolnici so prepričani, da je bil prav on, vrhunski vratar, tisti manjkajoči kamenček v šampionskem mozaiku, kar sicer povsem solidni Jose Manuel Sierra ni bil. In težko bi jim oporekali.


4. Joan Canellas

vszi

Iz Hamburga v Kiel
Ko je junija 2013 po dokončnem kolapsu madridskega Atletica zatočišče našel na severu Nemčije, si najbrž ni mislil, da se bo že leto dni pozneje znova znašel v na las podobnem položaju. V Nemčiji pa že ne, tam se »Atletico« ne more zgoditi, vsaj tako si je mislil, in tudi to je bil eden od razlogov za selitev v bundesligo. A bolj se ne bi mogel motiti, Hamburg se je pred meseci znašel v bitki za preživetje, ki je v marsičem spominjala na Atleticovo kalvarijo, in čeprav je bil epilog na koncu vendarle drugačen oziroma srečnejši, Canellas ni dvakrat pomišljal, ko se je na mizi znašla ponudba Kiela. Izkoristil je klavzulo v pogodbi in se po sledeh Domagoja Duvnjaka podal v manj kot sto kilometrov oddaljeni Kiel. Eden morda celo najbolj podcenjenih igralcev evropskega rokometa, ki je bil najboljši strelec januarskega prvenstva stare celine na Danskem, na mundialu v Španiji pa je bil med drugim v polfinalu krvnik slovenske izbrane vrste.