Ni kaj, 6. maja se na celjskem stadionu Z'dežele obeta spektakel oziroma spektakularni dan zaključka pokalnega tekmovanja. Najprej se bosta za lovoriko udarili najboljši ženski zasedbi na sončni strani Alp. Moči bosta merila Mura in Olimpija, vrhunec bo kakopak spopad večnih rivalov. Albert Riera in njegovi fantje bodo napadli dvojno krono, Mariborčani bodo lovili trofejo, s katero bi rešili sezono. Poslastica je zagotovljena, navdušila pa sta tudi polfinalna spopada. Razpletla sta se pričakovano, zeleno-beli in vijoličasti so upravičili vlogi favorita, vendar so se morali za želeni dosežek krepko potruditi. Z »levo roko« ni šlo in ne bi šlo. Nogometaši Aluminija in Bistrice niso hoteli niti pomisliti, da bi se kar tako predali oziroma pred velikanoma vrgli puško v koruzo. Nikakor ne!
Mnogi so bili prepričani, da je ugibanje o zmagovalcih skoraj neumestno in da je edino vprašanje, s kakšno razliko bodo slavili Ljubljančani in vijoličasti, toda resnica je bila drugačna. Varovanci trenerjev Roberta Pevnika in Gorana Stankovića so se predstavili v odlični podobi. V tako obetavni, da so marsikoga osupnili. Na koncu so bili resda razočarani, a bržčas se niti sami ne zavedajo, da so naredili nekaj pomembnega. Nadvse pomembnega! Poskrbeli so za sijajno reklamo drugoligaškega prizorišča, ki ga številni podcenjujejo, pljuvajo, celo zaničujejo. Češ da se tam igra obupen nogomet, ki ne more zadovoljiti niti najmanj zahtevnih ljubiteljev najpomembnejše postranske stvari na svetu. Aluminij, ki se poteguje za vrnitev med elito, in Bistrica, ki je pred končnico prvenstva na 13. mestu na lestvici in si je šele bolj ali manj zagotovila obstanek, sta pokazala oziroma dokazala, da to ne drži. Pokazala sta, da tudi igralci v drugem kakovostnem razredu tekmovanja znajo in zmorejo igrati na primerni ravni. Liga je na ta način dobila nekaj prepotrebnega spoštovanja, ki ga v Sloveniji tako zelo pogrešamo. Ne le v nogometu in ne le v športu. Brez pretiranega pretiravanja lahko zapišemo, da v polfinalu pokala Pivovarna Union ni bilo poražencev. Večna rivala sta se uvrstila v finale, druga liga je zmagovalka. Dobila je, kar si nihče, ki je vpet v dogajanje, najbrž ni mogel niti predstavljati. Ali upati ...
Prav tako ne moremo mimo tega, da je spremenjeni format tekmovanja dosegel namen. V popolnosti. Nižjeligaši imajo pravico sanjati, najboljši, najlepši primer pokalnega poslanstva pa je prav gotovo gostovanje Maribora v Slovenski Bistrici.
