Z vsem spoštovanjem do Kidričanov, toda pred začetkom sezone ga na sončni strani Alp ni bilo junaka, ki bi si drznil napovedati, da bo po šestih odigranih krogih na vrhu lestvice – Aluminij! Slobodan Grubor in njegovi varovanci so štirikrat zmagali in dvakrat remizirali, nedeljski uspeh proti Olimpiji pa je bil nekaj res posebnega. Za vedno ostal bo zapisan v klubskih analih; rdeče-beli so se prvič povzpeli na prvo mesto in z novim mejnikom navdušili nogometno Slovenijo.
Vsekakor gre za nepričakovan dogodek, ki pa vendarle ni tako neverjeten, kot bi ga nekateri radi predstavili. Za osvežitev spomina: Aluminij je bil v prejšnji sezoni po sedmem krogu drugi, kar prav gotovo razkriva, da ne gre zgolj za naključja ter splet takšnih in drugačnih okoliščin. Drži, Kidričanom je šlo marsikaj na roko, kar so tudi s pridom izkoristili, sicer pa se zdi, da imamo na sončni strani precejšen problem, ker so številni (ali velika večina) prepričani, da bi se morala Maribor in Olimpija do vodilnih položajev sprehoditi. Nedvomno sta favorita, toda miselnost, da bi morala zmagovati z lahkoto, je podcenjevanje njunih tekmecev. Še več, zaničevanje! Tudi drugi trenirajo prav toliko kot večna rivala (ali pa še več) in se trudijo biti uspešni. Resda z manj denarja, saj imajo na voljo nižje proračune, vendar zaradi tega želja po uspehih ni nič manjša.
Okostje zasedbe Aluminija je že lep čas nespremenjeno in tako je v igri tudi veliko avtomatizmov, ki so pri tem zelo pomembni – tako v napadu kot v obrambi. V nedeljo zvečer so Štajerci navdušili zlasti z organiziranim branjenjem, iz katerega so znali biti nevarni ...
Slobodan Grubor svojo ekipo krmari nadvse uspešno, to je popolnoma jasno. Rečanu z avstrijskim potnim listom pripadajo številne zasluge za trenutno stanje, toda njegovega »rokopisa« na igrišču vendarle ni videti v tolikšni meri, kot bi pričakovali od trenerja, ki ekipo prevzame na začetku priprav na novo sezono. Seveda so opazne nekatere ideje, toda hkrati gre za dovolj izkušenega strokovnjaka, ki je spoznal, da pretirane spremembe niso potrebne. Iz preprostega razloga: ker je moštvo na takšni ravni, da ni nikakršne potrebe po revoluciji oziroma je najbolje unovčiti zapuščino Oliverja Bogatinova. Da ne bo pomote, to ni kritika aktualnega stratega, pač pa pohvala. Sprejeti takšno odločitev je kakovost, ki je mnogi zaradi premočnega ega niso sposobni …
Sicer pa je aktualno obdobje za Kidričane zares sijajno, saj so v preteklih dneh tudi dobro zaslužili. Ne, denarja jim ni navrgel pogled z vrha lestvice, kamor so se povrhu zavihteli brez pomoči najboljšega strelca na zgodovinski tekmi z Olimpijo; Luka Štor je namreč med odštevanjem do obračuna z zmaji postal nekdanji član Aluminija in kariero nadaljuje na nemškem drugoligaškem prizorišču. V dresu Dynama, v katerem je debitiral po zgolj nekaj treningih. »To je največji prestop v zgodovini kluba,« je razkril direktor Borut Arlić. Klub iz Dresdna naj bi na račun Aluminija, ki petič tekmuje med slovensko elito, nakazal okrog 350 tisoč evrov oziroma nekaj manj kot 400.000, kar je za rdeče-bele vsekakor veliko denarja. Zelo veliko, čeprav vsega naposled ne bodo mogli zadržati, saj del odškodnine pripada tudi Mariboru. Takšen je bil dogovor ob (dokončnem) odhodu Luke Štora iz Ljudskega vrta; zanj se je na vse pretege trudil aktualni vodja nogometne šole pod Kalvarijo. Mimogrede, 21-letni napadalec iz Velikih Žabelj je v Dresdnu stopil v velike čevlje. Igra namreč s število 37 na hrbtu, ki so jo tamkajšnji fanatični navijači pogrešali eno leto; vse od odhoda njihovega ljubljenca Pascala Testroeta v Aue ...
Medtem pa se na Slovenskem že sklepajo stave o tem, ali bi Aluminij morda lahko postal slovenski Leicester City, ki je leta 2016 s Claudiem Ranierijem osupnil ves nogometni svet z naslovom prvaka v premier ligi? Roko na srce, takšen scenarij je zelo malo verjeten. Znova z vsem spoštovanjem do kluba, celo neverjeten. Kljub kakovosti igralske zasedbe, kljub vrhunskim razmeram za delo in kljub miru, v katerem živi ekipa, za katero je dovolj že to, da si zagotovi obstanek. Če je le mogoče, brez pretiranega stresa v zadnjih krogih ter z všečnim vtisom.
Ambicioznosti je nedvomno premalo, da bi lahko Aluminij pretirano dolgo vztrajal na vrhu, tudi klubski ustroj je za tovrstne dosežke preskromen, prav tako ima premalo navijaške podpore in še česa … Leicester vse to in še veliko več ima, predvsem pa ima obilo milijonov, zato primerjava s Kidričani vendarle ni preveč posrečena. Poleg tega je Leicester edinstven primer, ki se lahko zgodi enkrat v 50 ali 100 letih, zato pa Aluminij na stavnicah kotira bolje, kot so lisice. Kvota na edini slovenski stavnici, da bodo rdeče-beli osvojili naslov prvaka, je 100, Leicestrova pred začetkom sezone pa je bila 5000 ...
