Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Jurij Završnik
Jurij Završnik
16.12.2014 21:43:10
Deli članek:

Je pač mojster

Grega Wernig

Že dolgo časa se v ospredje slovenskega športa ni toliko postavljajo vprašanje glede športnega funkcionarja kot v zadnjih tednih.

Res je, da je funkcija predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije zelo pomembna, toda prah, ki se je dvigal okoli tega, je zameglil marsikateri pogled. Ni presenečenje, da je v boju z Zoranom Jankovićem in Andražem Vehovarjem slavil Bogdan Gabrovec. Nekdanji judoist, nosilec črnega pasu in naziva mojster, se je kandidature lotil sistematično in pragmatično. In uspel.

Delo sta mu na današnjih volitvah sicer precej olajšala ostala dva kandidata, ki sta si pet minut pred dvanajsto še skakala v zelje. Bolje rečeno, Janković je skakal na Vehovarjevo njivo. Ampak, to je povsem legitimno in po svoje tudi razumljivo. Zelo neodgovorno in kar pobalinsko so to storili na ragbi zvezi, ki je odvzela glasovalno pravico Marjanu Batagelju in ga o tem niti ni obvestila, damin gambit pa je odigrala tudi Tatjana Polajnar, ki je imela v žepu glas šahovske zveze. Seveda smo pričakovali take in podobne poteze, saj se je Janković v boj vključil precej prepozno, da bi dobil dovolj široko podporo, predvsem malih zvez, ki jih je Gabrovec obdelal že pred meseci. "Do mene je prišel eden od kandidatov in dejal, naj glasujem zanj. Kako naj glasujem zanj, sem mu rekel, če sem pred štirimi meseci dal roko Gabrovcu," mi je včeraj dejal eden od delegatov.

Morda bi se razpletlo celo drugače, če bi Vehovar prišel v drugi krog (odločala sta dva glasova ragbi zveze) in bi se potem pomeril z Gabrovcem. Verjetno bi v tem primeru Jankovićevi glasovi potovali k srebrnemu olimpijcu. Si je pa Andraž tudi sam skopal jamo. Nima še dovolj trde kože za take bitke, ko ni odvisen samo sam od sebe. Užaljen in šokiran je zapustil skupščino po prvem krogu glasovanja, čeprav bi kot športnik moral znati tudi izgubljati. Janković je poraz prenesel veliko bolj dostojanstveno in stoično. Poskusil je, zavedal se je, da je v igro skočil prepozno in naslov državnega prvaka izgubil na malih tekmecih, na Krki in Radomljah.

Z Gabrovcem se ustroj OKS v prihodnje ne bo bistveno spremenil. Še vedno bodo hodili približno po poti, ki jo je 23 let risal Janez Kocijančič. Malenkostne spremembe sicer bodo, kar se vidi že po sestavi izvršnega odbora, nekaj pa bo pometanja tudi na olimpijskem komiteju samem. Ali je nekdanji judoist pravi človek za novega predsednika OKS? Kot kaže, je, saj so ga delegati izvolili s kar prepričljivo večino.

Mnogi Gabrovcu očitajo, da nima prave karizme, da bi bil lahko najvišji športni funkciji v državi. Mnogo mu očitajo, da ne zna tujih jezikov, ki bi mu omogočali normalno komunikacijo v mednarodnem športnem svetu. Mnogi mu očitajo, da je preveč zaverovan samo v svoje borilne športne in da ne more pogledati prek plank do sosedovega vrtička, če ima morda on lepše zelje, kot ga ima sam. Vsi ti očitki še lahko do neke mere vzdržijo, ampak Gabrovcu pa ne moremo očitati, da nima rad športa. Da ne bo svoje nove funkcije opravljal s srcem in pošteno. In morda je včeraj pretehtalo ravno slednje. Športno volilno telo je drugačno od političnega. Med športniki je še vedno veliko takih, ki prisegajo na pošteni boj, na kri in znoj, na zmage in poraze in se obrnejo stran, ko se začne govoriti o političnih zdrahah.