Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
dm
dm
06.09.2018 08:12:59
Deli članek:

GANLJIVA IZPOVED nesrečnega mariborskega upa: Ko sem dobil piščalko v roke, sem pomislil ...

bobo

Na sobotni prireditvi v Biljah je bil Ljubomir Moravac zagotovo človek, ki so se mu najbolj iskrile oči.

Vsaj med glavnimi akterji humanitarnega spektakla. Nekdanjemu upu Maribora je nogometno kariero preprečila grozljiva prometna nesreča, ki je terjala življenje dveh njegovih soigralcev, Damjana Marjanovića in Zorana Baljaka, v Biljah pa je nastopal kot sodnik. Po koncu tekem ni mogel skriti čustev.

Zgodba Ljubomirja Moravca je vsem dobro znana. Ne samo v Sloveniji, pač pa v svetu, kamor jo je odnesla sijajna Uefina kampanja Equal Game. Bil je eden izmed štirih mariborskih upov, ki so bili tistega prekletega 2. avgusta leta 2016 udeleženi v hudi prometni nesreči, v kateri sta življenje izgubila Damjan Marjanović in Zoran Baljak. Moravac je ostal brez roke, četrti udeleženec Žiga Lipušček pa jo je na srečo odnesel le z lažjimi poškodbami in danes zelo dobro igra v dresu Gorice. Moravac je moral zaradi izgube okončine končati nogometno kariero, toda začel je novo, sodniško. In bil v soboto delivec pravice na humanitarni tekmi v Biljah. Tekmo je začel kot stranski sodnik, zadnjih 15 minut pa je nastopil v vlogi glavnega, ko je zamenjal najboljšega slovenskega sodnika Damirja Skomino.

"Neverjeten občutek. Zares. Tega ne moreš opisati z besedami, to moraš doživeti. Zvezde, kakršne so Figo, Del Piero, Vidić, Stanković … Tega res ne morem opisati," je po tekmi z iskricami v očeh v naš diktafon kar bruhal Ljubomir Moravac. "Ko sem vzel v roke piščalko, sem imel tremo. Kolena so se mi zatresla. Toda potem sem se prepustil toku. Damir je bil ves čas v stiku z menoj, dajal mi je nasvete, kar je bilo zelo dobrodošlo," je še dodal. Na vprašanje, kakšen odnos je vzpostavil z zvezdniki, ki jim je sodil, se je nasmejal. "Profesionalen. Sodnik – igralec. Niso me gledali z drugačnimi očmi, tako kot jaz nisem gledal njih. To je nogomet. Po tekmi lahko spregovorimo kakšno besedo in kaj spijemo, toda med tekmo velja profesionalnost. Sam sem denimo malce pokramljal z Dejanom Stankovićem. Zanimala ga je moja zgodba, kaj se mi je zgodilo," nam je razkril nekdanji mariborski up.


Čeferin je velik človek

Kot rečeno, zaradi Uefine kampanje Equal Game danes Moravčevo zgodbo poznajo številni ljubitelji nogometa po svetu. "Ta kampanja mi je zelo pomagala. Dala mi je cilj za naprej: da se ne ustavim tu, kjer sem, pač pa da grem naprej. Višje. Dobil sem ogromno sporočil podpore, kar mi je zares veliko pomenilo. Ogromno ljudi je videlo moj posnetek in mi izrazilo podporo v tem, kaj počnem," se je razgovoril danes 21-letni sodnik. "Zdaj sem na začetku kariere. Sem že sodnik, sodim v mlajših kategorijah, moja nadaljnja pot pa bo odvisna od tega, kako bom sodil, kako bom telesno pripravljen, in še številnih drugih dejavnikov. Moj cilj je nekoč soditi v ligi prvakov," je odločen Moravac, ki je posebej izpostavil enega človeka: "Aleksander Čeferin je velik človek in velik gospod. Zanj imam zares samo najboljše besede. Imava res korekten odnos in zelo se mu zahvaljujem za vse, kar je storil zame. Ker mi je omogočil Equal Game, ker me je pripeljal na ta spektakel. Res, res sem mu hvaležen."

Za konec se je mladi sodnik spomnil tudi dveh svojih prijateljev: "Tudi zaradi njiju sem si zadal velike cilje. Na tragedijo ne morem gledati tako, da sem izgubil roko. Da je zaradi tega konec sveta. Žal mi je, da tudi onadva nista preživela. Roka kot roka. J*biga, zgodilo se je. A tisti dan sta ugasnili dve mladi življenji in zato sem res žalosten vsakič znova, ko na to pomislim. Naredil bom vse, da bi bila ponosna name. Posvetil jima bom vsak svoj uspeh. Mislim, da sta bila tokrat ponosna name. V nekem trenutku sem pomislil: to je za njiju."