Nekdanji član Olimpije obožuje LEGENDO MARIBORA: Spet uživam v nogometu, saj ...

Čeprav je v treh letih pri Slovanu osvojil že tri lovorike in igral tudi v skupinskem delu lige Europa, slovenski reprezentančni branilec Kenan Bajrić pravi, da življenje v Bratislavi še nikoli ni bilo tako lepo, kot je zdaj, ko ekipo slovaškega velikana vodi Darko Milanič. Šestindvajsetletni Ljubljančan je v pogovoru za naš časnik iskreno priznal, da se z Milaničem odlično razume, pa čeprav sta bila nekaj časa tudi huda rivala. Bajrić je pač igral za Olimpijo, Milanič pa je medtem sedel na klopi Maribora. »Da bi imel zaradi najine ljubljansko-mariborske preteklosti kakršnekoli težave pri trenerju? Ah, ne, nikakor ne! Včasih kdo koga sicer malce zbode, sploh ob kakšnem večnem derbiju med Olimpijo in Mariborom, ampak vse to v glavnem poteka v šali. Pri Milaniču nisem imel nikakršnih težav, ker sem Ljubljančan in sem igral za Olimpijo,« se je uvodoma glasno zasmejal Kenan Bajrić, zatem pa iskreno priznal, da pri Milaniču uživa, da bi težko bolj. Pravi, da je bil pred prihodom primorskega strokovnjaka na stadion Tehelne pole s svojim statusom pri Slovanu vse prej kot zadovoljen, zdaj pa nima niti najmanjšega razloga, da bi sploh razmišljal o odhodu drugam.

Težko bi si želel boljšega trenerja
»Odkar je trener Slovana Milanič, spet uživam v življenju pri Slovanu. Pred tem ni bilo tako; dokler je bil naš trener Slovak Jan Kozak, moj status ni bil takšen, kot sem si želel. Na začetku aktualne sezone sem sicer še igral, potem pa vedno manj. Nikakor nisem bil zadovoljen z minutažo, zato nisem obžaloval, da je uprava zamenjala trenerja. No, potem so izbrali Milaniča in zame se je vse obrnilo na bolje. Dobil sem nov zagon, novo voljo. Zdaj spet igram iz tedna v teden in upam si trditi, da tudi dobro. Res sem zadovoljen, da je uprava kluba izbrala prav Milaniča. Prebudil me je, mi namenil status, po katerem sem hrepenel, in me usmeril na neko novo, pozitivno pot,« je Bajrić nizal hvalospeve trenerju, ki je z Mariborom osvojil šest naslovov državnega prvaka, štirikrat slavil v pokalnem tekmovanju in dvakrat osvojil tudi superpokal. Potem je odločno dodal: »Sem nogometaš, ki najlažje daje vse od sebe tedaj, ko čuti trenerjevo zaupanje. Od Milaniča sem dobil vse, kar potrebujem, da bi lahko igral na svoji najvišji ravni. Rekel bi celo, da sem nazadnje tako užival, ko me je pri Olimpiji treniral Igor Bišćan! Ko vidim, da uživam trenerjevo zaupanje, je vse lažje. Potem sem nabit s samozavestjo. In ko je tako, je na igrišču vse lažje. Ponavljam, že dolgo nisem tako užival kot zdaj, ko imam za trenerja Darka Milaniča.«

Če sta bila torej nekoč zagrizena nasprotnika, sta danes dvojec, ki se izvrstno dopolnjuje. Bajrić uživa trenerjevo zaupanje, Milanič pa ima zato na voljo nogometaša, ki se je v zaključnih mesecih lanskega leta s svojimi dobrimi igrami redno uvrščal v enajsterico kroga slovaške lige. »Milaniča pred tem nisem poznal kot trenerja. Poznal sem ga le kot nasprotnika, drugih stikov pa kakopak nisva imela. Seveda sem vedel, da je dober trener; če ne bi bil, z Mariborom ne bi osvojil vsega, kar je. Zdaj, ko sem ga dodobra spoznal, mi je jasno, da to ni bilo naključje. Prav tako mi je všeč slog igre, ki ga goji, ustreza pa mi tudi njegov način dela. To, da igramo napadalno, s hitrim pretokom žoge, in da visoko pritiskamo na nasprotnike, mi je pisano na kožo. Pri njem mora biti žoga na tleh, ne mara nabijanja, stremi k igranju nogometa. Vse to imam rad, vse to mi ustreza, zato sem se tudi hitro privadil na njegovo delo in po menjavi trenerja nisem imel niti najmanjših težav. Res mi je všeč kot trener – in tudi kot človek! Veliko se pogovarja z nami, nogometaši, sprašuje nas za mnenje, upošteva naše predloge. Mislim, da bi si težko želel boljšega trenerja,« je prepričan Ljubljančan na začasnem delu v Bratislavi.

Pravi trener za preboj v ligo prvakov
Uprava Slovana Milaniča seveda ne bo ocenjevala po tem, kako dobro se bo razumel s svojimi varovanci, temveč izključno po rezultatih. Ti za zdaj nikakor niso slabi. Strokovnjak iz Izole je na štirinajstih tekmah doživel le dva poraza in zabeležil kar enajst zmag! »Mislim, da so pri Slovanu z njim zadovoljni vsi, tudi navijači. Ti so, če se lahko tako izrazimo, malce posebni. Od nas ne pričakujejo zgolj zmag, marveč tudi, da bomo vsakega tekmeca razbili s štirimi, petimi zadetki. Prepričani so namreč, da smo toliko boljši od vseh v ligi. Ko nas je prevzel Milanič, so bili morda malce nezaupljivi, ker je pač tujec, poleg tega sploh nismo bili prvi na lestvici. Zdaj smo, zdaj imamo pet točk prednosti pred drugouvrščenim in res nihče nima argumenta, zakaj ne bi bil zadovoljen. Igramo dobro, zmagujemo, smo čvrsti, organizirani in učinkoviti. Upam si celo trditi, da so navijači Slovana z Milaničem zdaj že več kot zadovoljni,« je prepričan Bajrić, ki je razkril, da od dolgoletnega sodelavca Zlatka Zahovića v Bratislavi pričakujejo še nekaj: uspeh v Evropi.

»Kolikor mi je znano, so se pri Slovanu zanj odločili predvsem zaradi tega, kar je z Mariborom naredil v Evropi. Predsednik in direktor našega kluba želita Slovan v bližnji prihodnosti popeljati tudi v ligo prvakov. Ker sta prepričana, da se da. Ker sta videla, da se da. Ko smo igrali v skupinskem delu lige Europa, sicer nismo napredovali, a smo dokazali, da se lahko kosamo z vsakim. Nihče nas ni nadigral, zato so v upravi kluba ocenili, da bi bila lahko s pravim trenerjem dosegljiva tudi liga prvakov. Milanič jo je z Mariborom že dosegel, pri Slovanu pa verjamejo, da lahko zgodbo ponovi tudi z njimi. Mislim, da bo že v prihodnji sezoni cilj prav uvrstitev v skupinski del lige prvakov,« je Bajrić pojasnil, da v upravi sinje modrih od Milaniča pričakujejo res veliko.

To bi bilo nekaj posebnega
Ob vsem tem se poraja tudi naslednje vprašanje: bo Milanič, ko bo naskakoval ligo prvakov, lahko računal tudi na Bajrića? Ko je slednji nazadnje gostoval na straneh našega časnika, je med vrsticami namignil, da je verjetno napočil pravi trenutek za menjavo okolja. Je še vedno tako? »Ne čutim želje po odhodu,« je kot iz topa izstrelil 189 centimetrov visoki branilec in nadaljeval: »Zdaj sem res zadovoljen pri Slovanu, to moram priznati. V zimskem prestopnem roku ne bom šel nikamor. No, vsaj silil ne bom drugam. Premislil bi si le, če bi dobil finančno bajno ponudbo. Sicer pa … Res nimam želje, da bi se preselil. Kaj bo poleti, pa bomo seveda šele videli. Prezgodaj je, da bi pogledoval tako daleč v prihodnost.«

Kljub temu pa ima že jasno izoblikovan cilj: »Stremim k temu, da bi začel bolj redno igrati tudi za slovensko reprezentanco! Vesel sem in ponosen, da je ob koncu preteklega leta selektor Matjaž Kek v meni prepoznal nogometaša za izbrano vrsto. Je že ocenil, da na klubski ravni igram dovolj dobro. To me veseli. Veselilo bi me seveda tudi, če bi v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2022 lahko zaigral proti Slovaški. To bi bilo zame nekaj posebnega – sploh če bi jo premagali. Potem bi utišal nekatere iz našega kluba, ki so po žrebu trdili, da nimamo možnosti. Pa jih imamo! Skupina je kar v redu. Drži, Hrvaška izstopa, če smo povsem realni, ostali pa so 'tam tam'. Vsak lahko preseneti, vsak lahko premaga vsakega. Če bomo igrali tako, kot smo ob koncu preteklega leta, bomo imeli velike možnosti za končni uspeh.«