V noči s torka na sredo Robert Berić ni spal veliko. Ne zgolj zaradi tega, ker se je odprava Rapida od Ukrajine poslovila takoj po povratni tekmi s Šahtarjem in je posledično na Dunaj prišla šele ob petih zjutraj. Tudi če bi se domov vrnila prej, se bi po Berićevi glavi podilo vse preveč misli, da bi lahko zatisnil oči in padel v trden spanec.
"Res sem bolj malo spal …" je dan po izpadu iz kvalifikacij za ligo prvakov za Ekipo SN iskreno priznal Robert Berić. Ujeli smo ga, tik preden je odšel na sredin trening, na katerega so slovenski napadalec in njegovi soigralci prišli s povešenimi glavami, z žalostjo v očeh in brez pretirane želje po kramljanju o tem in onem. Razočaranje je bilo preprosto preveliko in prisotno bo še kar nekaj časa. Dunajčani so bili v Lvovu namreč tako blizu skupinskemu delu lige prvakov, a so vrata raja zanje ostala zaprta. Zaprli pa so si jih tudi sami; pri rezultatu 2:2 je najprej Berić v 90. minuti z glavo zgrešil "smrtno" priložnost za odrešilni tretji zadetek, v peti, zadnji minuti sodnikovega podaljška je nato Philipp Prosenik zadel še vratnico.
"Očitno nam ni bilo usojeno. Nekaj se je zarotilo proti nam, sreča nam je popolnoma obrnila hrbet. Ne vem, kaj naj sploh rečem … Igrali smo z močnim Šahtarjem, imeli smo ga na pladnju, ampak višja sila nam ni dovolila, da bi nam uspelo," se je Berić trudil poiskati besede, s katerimi bi lahko opisal epsko tekmo s klavrnim koncem za ekipo 32-kratnega avstrijskega prvaka. Nič bolje ni bilo, ko smo ga povprašali, kaj se je zgodilo, da ni uspel realizirati priložnosti, kakršne po navadi zlahka spremeni v zadetek. Če bi na treningu dvajsetkrat prišel do strela v takšnem položaju, bi žogo zagotovo vsaj osemnajstkrat poslal v mrežo. Tokrat je zletela za las mimo vratnice.
"Morda sem bil malce presenečen. Že zaradi tega, ker je žoga preletela branilca Šahtarja. Nato sem instinktivno udaril po njej in bil sem prepričan, da leti v mrežo. Skorajda bi že dvignil roke v zrak … Nato pa me je zadelo kot strela z jasnega. Preprosto nisem mogel verjeti, da je zletela mimo gola. Ampak to se v nogometu dogaja. Žal se dogaja. Trenutek za to ne bi mogel biti slabši, toda kar je bilo, je bilo. S tem se bom moral sprijazniti," je z grenkobo v glasu razlagal 24-letnik iz Krškega.
ČE BI BIL MLAJŠI ...
Čeprav se Rapidu ni uspelo prebiti v ligo prvakov, v kateri so zeleno-beli nazadnje igrali pred desetimi leti, so navijači svoje ljubljence ob vrnitvi domov pričakali kot junake. "Ni bilo zaznati jeze ali razočaranja. Morda je bila prisotna nekoliko večja žalost, toda navijači so bili predvsem tako zelo ponosni na nas. Vsi menijo, da nas je na cedilu pustila predvsem sreča. Prav tako pa se večina vendarle zaveda, da smo ne glede na vse v Evropi naredili veliko. Če nič drugega, smo se prebili v skupinski del lige Europa, prav tako smo izločili Ajax, več kot enakovredno smo se kosali tudi s Šahtarjem, za katerega vsi vemo, kako dobro že vrsto let igra v Evropi," je razpredal nekdanji nogometaš Interblocka, Maribora in Sturma.
Naslednjemu vprašanju se preprosto nismo mogli izogniti – je bila to Berićeva zadnja tekma v dresu Rapida? Ni pač skrivnost, da ga želi precej klubov, v zadnjih tednih v ozadju poteka predvsem boj med Saint Etiennom (včeraj so francoski mediji poročali, da se je slednji že vse dogovoril z Berićem, a nikakor ne najde skupnega jezika z Rapidom) in Readingom. "Ne vem, ali je bila moja zadnja ali ne. Ne še ..." je ostal redkobeseden reprezentančni napadalec, ki pa je iskreno priznal oziroma bolj namignil, da želi narediti korak naprej v svoji karieri: "Star sem 24 let … Nisem star, a če bi bil mlajši, bi morda razmišljal drugače. Tako pa … Ne vem, bomo videli. Do konca prestopnega roka je še nekaj dni in videli bomo, kaj se bo izcimilo iz vsega skupaj."
ŽELI SI VEČ KOREKTNOSTI
Druge misli je nato Berić zadržal zase, mi pa smo vseeno uspeli izvedeti, da se v ozadju kuha zaplet, ki bi lahko poskrbel predvsem za veliko nogometaševo razočaranje. Pri Rapidu se namreč vse bolj nagibajo k temu, da bi Berića zadržali še vsaj za pol leta. Zaradi tega so po naših informacijah tudi zavrnili ponudbi iz Francije in Anglije, čeprav sta zgoraj omenjena kluba za Berića ponudila dobrih pet milijonov evrov, torej toliko, kolikor so Dunajčani zahtevali zanj. A zdaj so si očitno premislili.
Zakaj? Na glas o tem nihče noče govoriti, šušlja pa se, da tudi zaradi pritiska navijačev. Privrženci Rapida veljajo za najštevilčnejše v Avstriji, njihov vpliv ni zanemarljiv. Zato naj bi uprava kluba resno vzela njihovo željo po prvem naslovu državnega prvaka po letu 2008. In kako priti do njega? Jasno – s pomočjo svojih najboljših nogometašev, med katere kakopak spada tudi Berić, ki je do zdaj za Rapid zabil že 33 golov na 49 tekmah. Prav tako je v tem trenutku finančno stanje kluba takšno, da si lahko privošči, da zavrne pet milijonov evrov, kolikor bi jih zaslužil z Berićevo prodajo.
"Dejstvo je, da želi Robert oditi drugam. Toda dejstvo je tudi, da ga Rapid ne pusti. Želel bi si, da bi bili v klubu do fanta bolj korektni. Predvsem zaradi tega, ker nam je bilo rečeno, da bo lahko odšel, če bo kdo ponudil pet milijonov evrov. Ampak zdaj je Rapid zavrnil obe ponudbi, ki sta kot zadnji prišli za Berića," slabe volje včeraj ni skrival nogometašev agent Amir Ružnić. Slednji je nastali položaj poskušal rešiti danes, ko je v jutranjih urah odpotoval na Dunaj in se tam sestal z vodilnimi možmi Rapida. Morda je še pred sestankom na naslov Rapida prišla naslednja ponudba za Berića, zanimanje zanj je namreč pokazal tudi ugleden klub iz Belgije – ime slednjega za zdaj ostaja neznanka.
POGODBA DO LETA 2018
No, a če so se na Dunaju odločili, da bodo Berića zadržali, potem je tako ali tako vseeno, kdo vse bo še poslal ponudbo zanj. Večina vzvodov je pač v njihovih rokah, ne nazadnje ima slovenski napadalec z Rapidom pogodbo podpisano vse do leta 2018! Toda po drugi strani se poraja vprašanje, kako pametno je zadrževati nogometaša, ki se je več kot očitno odločil, da je napočil pravi trenutek za odhod drugam.
Ko je tako, hitro pride do nezadovoljstva, to lahko kaj kmalu vodi tudi do občutnega padca v formi, pomanjkanje golov pa bi hkrati pomenilo upad igralčeve cene, ki je v tem trenutku zgolj po zaslugi njegovih odličnih iger za avstrijske razmere zelo visoka. V avstrijski prestolnici se torej igrajo z ognjem, ali so se pripravljeni tudi opeči, pa je kakopak vprašanje, ki bo kmalu dobilo svoj odgovor. Prestopni rok se pač zaključi z začetkom naslednjega tedna.
