Najbolj ugledni športni mediji v nogometno najbolj razvitih državah stare celine so se že pred časom odločili. Nogometna tržnica je postala preveč kaotična, da bi bilo na njej mogoče slediti načelu objavljanja zgolj skrajno zanesljivih ali po možnosti celo preverjenih informacij. V tem pogledu smo, pa naj si naša javnost o nas misli, karkoli si hoče, slovenski mediji celo oaza drugačnega početja.
Kadar povzemamo prestopno mineštro tujih medijev, se od nje ogradimo in damo zelo jasno vedeti, da gre za govorice, špekulacije, taka in drugačna ugibanja. Kadar pa novice s tega področja ustvarjamo sami, jih skoraj po pravilu preverimo, čeprav na norem medijskem trgu 21. stoletja s tem pogosto pljuvamo v lastno skledo.
Torej počnemo tisto, čemur so se z izjemno redkimi izjemami v Italiji, Angliji, Franciji ali Španiji že davno odrekli za svoje dobro. Ob vse bolj nekritični javnosti, ki je v prvi vrsti lačna instantnih pokov odmevnih kvazinovic ter precej manj zanesljivih informacij, precej bolj koristi (oziroma precej manj škodi) takojšnja objava vsake malce resnejše govorice kot podaljšano preverjanje šušljanj.
Natanko v tem duhu se je rodila sobotna naslovnica slovitega španskega športnega dnevnika As, ki je tako zelo odjeknila tudi pri nas. Španski kolegi so namig dobili pozno zvečer, časa za kakršnokoli preverjanje ni bilo, tudi če bi zanj obstajala želja. »Manchester United si želi Jana Oblaka kot zamenjavo za odhajajočega Davida De Geo,« se je glasilo sporočilo, ki je na sončni strani Alp logično dvignilo veliko prahu in ki na različne načine še vedno odmeva tudi v tem trenutku.
As zadeve seveda ni prodal kot svete resnice, lično jo je zavil v celofan ustaljenih fraz tipa 'naši viri pravijo' in je bil hkrati s tiskanjem odmevne naslovnice pripravljen priznati, da se mu ne sanja, ali gre za pravo informacijo. Ni je prodajal kot tako in v tistem trenutku ga tudi ni zanimalo, ali gre za kakršenkoli približek resnice.
Španci si zadeve niso izmislili, tako kot si je po pravilu ne izmisli noben časnik s podobnim ugledom. Toda ko je do njih prišla govorica iz vsaj približno relevantnega vira, so jo (drugačni časi so resnično že davno minili) najprej natisnili in se preverjanja lotili po njenem izidu.
VIR IZ NOGOMETAŠEVE BLIŽINE
Torej v soboto zjutraj, ko so bili neuradni klici na telefonske številke virov iz notranjosti madridskega kluba v vseh pogledih primernejši kot sredi noči. Izsledke teh klicev verjetno poznate. Atletico je dal neuradno vedeti, da o prodaji svojega slovenskega vratarja ne razmišlja in da gre za enega tistih nogometašev, okrog katerega želijo graditi prihodnost.
Odgovornim pri madridskih rdeče-belih ni bila všeč zgodba okrog posojenega Thibauta Courtoisa, želijo si precej dolgoročnejše vratarske rešitve, in ker so prepričani, da jo imajo, jih ponudbe drugih klubov ne zanimajo. Še nekoliko manj uradno pa je bilo v soboto in včeraj mogoče izvedeti, da je Atletico za domnevno zanimanje Manchester Uniteda slišal iz medijev, v prvi vrsti torej prebral tam in tedaj, kjer in ko smo zadevo prebrali mi.
Domnevno ponujeni milijoni zato nekoliko obvisijo v zraku, ob tem pa se postavlja vprašanje, kdo je bil vir govorice. So bili to Angleži? Nikakor. Otoški šepetalci bi zadevo veliko prej prišepnili kakšnemu angleškemu mediju, toda v občilih na drugi strani rokavskega preliva o zadevi Oblak do sobote zjutraj ni bilo ne duha ne sluha. In ko je udarila, je udarila zgolj kot povzemanje Asa in njegovega vira. Slovenskega, kot smo uspeli izvedeti.
Po naših – kajpak ponovno neuradnih – informacijah naj bi govorica o zanimanju Manchester Uniteda in o domnevni ponudbi prišla z naslova ljudi, ki najbolj tesno skrbijo za interese izjemnega škofjeloškega čuvaja mreže. No, v tej zgodbi bi se našli še kateri in še čigavi interesi, a pustimo to. Bolj pomembno je, da smo brez potrditve iz Anglije (kaj šele iz neposredno vpletenega kluba) in z navedenimi informacijami iz Španije bolj kot ne še vedno večinoma odvisni prav od izvirne govorice in da ta – tako pa v tej igri telefončkov pravijo naši viri – prihaja iz nogometaševe neposredne bližine.
Kdo in zakaj si želi prestopa?
Ob čemer se, kajpak, postavlja še nekaj vprašanj. Na primer, ali je vir zelo pozno petkovo uro izbral nalašč za vsak primer, če bi španske kolege vendarle zamikalo zadevo preveriti in zgodbo zapeljati drugače? Nadalje, ali je Oblakovo ime skušal dodatno spraviti na angleški trg ravno v dneh, ko so se Angleži posebej zanimali za slovenske nogometaše in ko je bil slovenski čuvaj mreže v isti državi kot ogromno število zelo uglednih in relevantnih angleških novinarskih kolegov?
Je mogoče, da ne pozna ura ne obračun Slovenija – Anglija nista naključje? In če nista, kaj je cilj? Kot pravijo že omenjeni naši viri, se najdejo ljudje, ki jim takojšen odhod Oblaka iz Atletica diši (tudi prinaša?) več kot Slovenčeve nadaljnje sezone na stadionu Vicente Calderon in ki jim še manj od teh sezon diši morebitna nova pogodba z madridskim klubom. Ta stavek pa naj, čeprav bi ga bilo mogoče zanimivo nadgraditi z nekaj nogometne matematike, za zdaj pove dovolj.
V kolikšni pa se ga, taistega stavka, pri Atleticu bojijo zaradi njim dobro znanega dogajanja ob Oblakovem odhodu iz Benfice in zaradi slovite španske zakonodaje, ki vsakemu nogometašu omogoča odhod s preprostim plačilom odškodninske klavzule? Če bi se kakršnokoli resno angleško zanimanje izkazalo za povsem pravo, vodilnih mož kluba seveda ne bi presenetilo. Tako kot ne bi nas, saj navsezadnje govorimo o enem najboljših vratarjev stare celine, ki je za nameček star zgolj 22 let.
Se ga pa v Madridu menda ne bojijo, ker menijo, da so preteklo poletje premeteno klavzulo postavili dovolj visoko. Kot se je razvedelo včeraj, znaša 45 milijonov evrov, in Atletico ob vsej navdušenosti nad Janom vendarle trdno verjame, da takega zneska, ki bi prestopa željnim predstavljal ultimativne mokre sanje, ni pripravljen plačati nihče. Hkrati pa med vodilnimi možmi kluba narašča prepričanje, da jim Jan ne bo zaril noža v hrbet in ne bo zahteval prodaje ne glede na morebitne pritiske.
