Prestop kakega slovenskega nogometaša na višjo raven in njegovi uvodni nastopi v novem okolju že dolgo niso vzbudili toliko zanimanja nogometnih navdušencev na sončni strani Alp, kot so ga selitev Kevina Kampla iz Salzburga v vrste Borussie in prve predstave slovenskega zvezdnika v črno-rumenem dresu. Pri čemer so bila pričakovanja velika, marsikje celo velikanska.
Nogometna Slovenija kot taka si je vse skupaj zamislila kot veliko uspešnico, v kateri bi neskončno simpatični 24-letnik v domačem okolju rodnega severozahoda Nemčije preprosto nadaljeval z navdušujočimi predstavami s severa Avstrije in hitro postal eden od velikih zvezdnikov bundeslige. Dvomov o tem je bilo zelo malo in celo tisti, ki so vendarle obstajali, so bili daleč od oči javnosti zakopani pod debelimi plastmi prepričanja o slovenskem fenomenu velikih razsežnosti.
Scenarij v slovenskih glavah ni dopuščal posebnih odstopanj, po njem pa naj bi Kevin zablestel s preigravanji in bliskovitimi akcijami, nizal asistence, dosegal zadetke in po hitrem osvajanju nemškega odra slab mesec po debiju v nemškem prvenstvu na veliki nogi dočakal debi v ligi prvakov. Kakšna pa so ta odstopanja od vsesplošnih slovenskih pričakovanj danes, ko se je krstni nastop na največji evropski sceni nekoliko odmaknil in ko je v pričakovanju povratnega srečanja z Juventusom vse prej kot zagotovljen? Kar precejšnja, to je treba priznati.
Obet prvega nastopa med evropsko elito je sicer še vedno sladek, a na drugi strani obstaja dvom, ki ga preprosto ni mogoče zanemariti. Seveda tega dvoma v Sloveniji ne obešamo na veliki zvon, smo pač narod, ki se veliko rajši ukvarja z evforijo kot z njenim ohlajevanjem in razlogi zanjo. A tudi po zaslugi selektorja Srečka Katanca od tega dvoma vendarle bežimo v vse manjši meri in smo mu pripravljeni pogledati v oči.
"Ne bom rekel, da ima Kampl pri Borussii težave. Vem pa, da je prišel v drugačen nogomet, kot ga je bil vajen, in da mora nujno napredovati. Če ne bo napredoval, se na spremembe ne bo prilagodil in v Dortmundu ne bo uspel," je šef strokovnega štaba slovenske izbrane vrste izpostavil v nedavnem velikem intervjuju na straneh našega časnika in sprožil razprave, ki jih je v pričakovanju današnje tekme nedvomno treba dodatno osvetliti.
"Želel bi si, da bi mu šlo bolje. Toda prišel je v nogomet, ki je hitrejši, taktično bolj dovršen, močnejši in na splošno drugačen. Zato ima zelo težko nalogo. Z vsem spoštovanjem do avstrijske lige, ne moremo je primerjati z nemško," je Katanec zgolj odmahnil z roko ob spominu na vse tiste, ki so (smo?) pričakovali, da bo Kevin preprosto zamenjal rdeče-beli dres za črno-rumenega in nadaljeval z enakimi predstavami. Morda celo s še boljšimi, kajti ni manjkalo razlag, po katerih naj bi mu v boljši ekipi z boljšimi soigralci šlo še lažje.
Podobno zaskrbljen in zadržan je bil selektor tudi na ponedeljkovi tiskovni konferenci, razlogi za njegovo skrb pa vsekakor obstajajo in zagotovo držijo vodo. Čeprav je Kampl začel zelo obetavno in so bile uvodne kritike nemških medijev, javnosti ter trenerja Jürgena Kloppa izrazito pozitivne, že tedaj nikakor ni navdušil, nato pa je (če se izrazimo blago) počepnil v povprečje. Nekaj je naredila kombinacija prehoda iz Avstrije v Nemčijo in prehoda iz zgodovinske jesenske neuspešnosti v spomladansko pobiranje dortmundske ekipe.
Naj se razumemo, poškodba in bolezen sta prav tako naredili svoje in predvsem zaradi njiju Kampl svoje prve priložnosti v ligi prvakov ni dobil že na prvi tekmi v Torinu. To drži kot pribito, tako kot drži, da so ravno v tem času zablesteli neki drugi nogometaši na Slovenčevem položaju. Nekaj je torej bilo tudi smole, da ne bo kakšne pomote. Toda vsaj toliko je bilo tudi zapravljenih priložnosti oziroma vsaj v premajhni meri izkoriščenih. Pri čemer je posebej zaskrbljujoč in grenak občutek, da so bile to morda najlepše in najlažje priložnosti, kar jih bo Kevin kadarkoli imel.
Resda so prišle na začetku, toda prišle so tudi ob odsotnosti nekaterih igralcev in ob zagotovljenem nizu nastopov v udarni enajsterici. Od takega niza je prvi zvezdnik naše izbrane vrste zdaj kar precej oddaljen, pravzaprav ni zares blizu niti enemu samemu (na primer današnjemu) nastopu v začetni postavi. S tem pa je pot do nemške slave in uspeha na velikih odrih postala bolj strma in bolj trnova. Pritisk bo vse večji, o čemer je zelo dobro pričalo tudi znamenito Kloppovo vpitje pred nekaj dnevi.
Priložnosti bodo manjše, krajše in težje, o tem ste lahko prepričani. Toda dvomov nikar ne zamenjajte za pesimizem in realnosti ne za črnogledost. Kevin je napredovanja ter uspeha zagotovo sposoben in morda se bomo že danes popoldne pogovarjali precej drugače. Nogomet je pač šport, v katerem že nekaj minut na tekmi, na kateri bo Borussia pred 80 tisoč gledalci lovila zaostanek 1:2, lahko prinese velikanske spremembe.