Selektorjeva odločitev, da doma pusti tudi izkušenega člana Fenerbahčeja, je presenetila marsikoga. Verjetno tudi Miho Zajca, no, njega je predvsem razočarala. Zelo. Njegov zapis, ki ga je danes delil z javnostjo na svojih družabnih omrežjih, je o tem zelo zgovoren. In srce parajoč. Spodaj ga objavljamo v celoti, vi pa si mnenje in sliko o vsem skupaj ustvarite sami.
Zadnjih nekaj dni ni bilo najbolj enostavnih. Ko se zgodijo takšne stvari, mislim, da je najbolje, da si človek vzame čas, se umiri in z mirno glavo razmisli.
Najprej bi se rad zahvalil gospodu selektorju in celotnemu strokovnemu štabu za vsa leta, ki smo jih preživeli skupaj. Ni bilo vedno vse rožnato. Ostajajo lepi spomini, katere bom rad obujal z nasmehom na obrazu. Bili pa so tudi težki trenutki in odločitve, ki nas bodo zaznamovale za celo življenje. Kljub temu vem, da smo se skozi vsa ta leta veliko naučili drug od drugega.
Ne glede na zgoraj napisano, to ne pomeni, da se z odločitvijo selektorja strinjam. Sam bi se seveda odločil drugače. Ampak danes sem v vlogi, da se moram sprijazniti s to odločitvijo, prevzeti svoj del odgovornosti ter z dvignjeno glavo oditi naprej. Če me je nogomet česa naučil, je medsebojno spoštovanje in spoštovanje odločitev, četudi jih ne razumem ali se z njimi ne strinjam.
To je ena stran medalje. Tista profesionalna, kjer si racionalen in ne čustven.
Druga stran medalje pa ste vi: soigralci, fizioterapevti, ekonomi, zdravniki, Lea in Matjaž ter vsi, s katerimi sem sodeloval vsa ta leta. Ta druga stran je čista emocija, ljubezen, prijateljstvo - vse tisto, kar nogomet v resnici je. Zlahka lahko povem, da v življenju nisem delal z boljšimi ljudmi.
Včasih moraš nekaj izgubiti, da to začneš bolj ceniti. Ko ti gre dobro, je vse samoumevno in kar pozabiš na pot do uspeha. A kako malo je potrebno, da vse izgubiš.
In če izhajam iz napisanega, bi vas rad spomnil, kje ste zdaj, kako smo prišli do tega, koliko let se je razvijala ta ekipa in kakšne odnose ter prijateljstva smo zgradili skozi vsa ta leta. Naj vam to, kar imate, ne bo samoumevno. Odnosi in prijateljstva delajo razliko v življenju in bodo delala razliko tudi na Euru.
Ponosen sem, da sem bil del te zgodbe, a moja pot v tem trenutku gre v drugo smer. Verjamem pa, da se bomo še srečali.
Iz srca hvala za vse in srečno na evropskem prvenstvu.
Miha
