Po bližnjem srečanju na parketu športne dvorane Luknja (tekma med predstavniki Maribora in novinarji) ter neprijetnem trku z glavama, smo Cema Basgula pobližje spoznali tudi v drugačnih okoliščinah. Za mizo, ob prižganem snemalniku. Vodja nogometnih operacij v Ljudskem vrtu si je posebej za nas vzel dobre pol ure časa in odgovoril na vsa vprašanja, ki so nas zanimala. Od ocene jeseni, slabih in dobrih stvari pod Kalvarijo, Acuna Ilicalija, povezave in sodelovanja s Hull Cityjem, slovenskih sodnikov, pa vse do kratkoročnih načrtov, povezanih z zimskim prestopnim rokom ter dolgoročnih načrtov, povezanih z izgradnjo akademije.
Najprej bi vas radi vprašali, kako je z vašo glavo?
Mojo glavo? Ko vidim vašo, se počutim bolje. (smeh)
Veseli nas, da ni nič hujšega. Če se za začetek ustavimo pri tekmovalnem delu jesenskega dela sezone. Kako ste zadovoljni z njim?
Težko rečem, da smo zadovoljni. Ko si v klubu, kot je Maribor, in si na drugem mestu na prvenstveni lestvici, ne moreš reči, da si zadovoljen. In nismo zadovoljni. V jesenskem delu sezone je bilo nekaj pozitivnih in negativnih zadev. Zamenjali smo trenerja, pripeljali nekaj novih igralcev. Vsi po vrsti so potrebovali čas za adaptacijo. Zato smo pričakovali nekaj težav na naši poti. V tem trenutku smo zelo zadovoljni z našim trenerjem in našim strokovnim štabom. Vsi skupaj zelo trdo delajo. Veselimo se zimskega premora in hkrati tudi že zimskih priprav. Verjamem, da bomo v drugem delu sezone videli povsem drugačen Maribor.
Omenili ste pozitivne in negativne zadeve. Če ste lahko konkretni, katere so bile pozitivne in katere negativne?
Kot pozitivne bi lahko izpostavil, da verjamem, da smo povečali generalno kakovost naše ekipe. Nekateri novi igralci so prišli v klub nepripravljeni, zato mislim, da smo videli 30, 40 odstotkov njihovih sposobnosti. Podobno pa velja za preostanek naše ekipe. Verjamem, da zdaj, ko se bolje poznajo, bomo videli drugačen Maribor spomladi. Kar se tiče negativnih stvari: Izpadli smo iz Evrope, nemogoče je reči, da smo s tem zadovoljni. Smo drugi na lestvici, kar je znova položaj, v katerem se ne počutimo udobno.
Nogometna organizacija, pod vodstvom gospoda Acuna Ilicalija, v katerem sta Maribor in Hull City, ne moremo pa zanemariti niti Fenerbahceja, v katerem prvi mož vijoličastih opravlja tudi funkcijo podpredsednika, je kar velika. Je težko upravljati z vsemi tremi klubi naenkrat?
Sprašujete, če je zame težko ali za celotno organizacijo? Zame ni težko, moj fokus je stoodstotno na Mariboru. Zato zame seveda ni težko. (smeh) Gospod Ilicali je podpredsednik Fenerbahceja, upravlja pa tudi z Mariborom in Hull Cityjem. Na papirju se zdi veliko, toda ravno zato ima povsod zaposlene profesionalce, ki preživljajo ves svoj čas v teh klubih in jih poskušajo nadgraditi. Seveda je gospod Ilicali šef in tisti, ki sprejema odločitve, ampak zaposleni se trudimo, da mu olajšamo življenje. S tem da delamo svoje delo. Je pa on seveda odločevalec. Treba je vedeti, da on ni običajen človek. Živi 25 ur na dan, zato je sposoben poskrbeti za vse stvari.
Vodja nogometnih operacij v Mariboru. Takšna je uradno vaša vloga v Ljudskem vrtu. Kaj ta naziv pomeni? Za katere stvari ste zadolženi?
Dobro vprašanje. Ker vloga nogometnih operacij ali pa vloga športnega direktorja, je lahko zelo drugačna v različnih klubih. Odvisna je od vsake organizacije posebej. Moja vloga tukaj je, da sem v prvi vrsti povezava med lastniki in klubom samim. Kar se tiče nogometnih operacij, zadolžen sem za nove nogometaše, ukvarjal sem se z njihovimi pogodbami, pa tudi z generalnim razvojem kluba. S projekti, ki jih imamo v klubu in s katerimi želimo klub spraviti na višjo raven na vseh področjih – od družabnih omrežij do nogometne ekipe. Delam na tem, da na generalni ravni dvignemo vse stopničko višje.
Slišali smo, da je Marko Šuler postal bivši športni direktor vijoličastih. Boste iskali novega?
Je Marko Šuler res nekdanji športni direktor?
Takšne so naše informacije.
Torej vi meni to zatrjujete? Ali me sprašujete?
Sprašujemo.
Če me sprašujete, vam lahko odgovorim zgolj takole: V tem trenutku vam ne morem reči nič na to temo, lahko se o njej pogovorimo čez nekaj dni. To je vse, kar lahko povem.
Ko je gospod Ilicali prišel v Maribor, je bil nogometni direktor projektov Acuna Ilicalija Tan Kesler, takrat še športni direktor Hull Cityja, ki je bil nekako zadolžen tudi za kadrovske premike v Ljudskem vrtu. Zdaj gospoda Keslerja ni več v vaši organizaciji, kaj to pomeni za celoten ustroj in vaše delovanje?
Ko sem se pridružil klubu, sem bil seveda ves čas v stikih s Tanom Keslerjem. Ampak iz mariborske strani sem jaz tisti, ki sem bil tukaj stoodstotno, ki sem skrbel za stvari. Tana ni več z nami v naši organizaciji, ampak to na nikakršen način ne vpliva na Maribor. Ne spremeni ničesar v našem sistemu. Ker ponavljam: Jaz sem ta, ki sem bil ves čas tukaj v Mariboru in ki sem skrbel za vse prestope.
Če vas dobro razumemo, potem ste vi tisti, ki ste nekakšen športni direktor, ki skrbite za prestopno politiko pod Kalvarijo in vas lahko vprašamo o zimskem prestopnem roku. Kaj morate storiti na tržnici, da boste maja slavili naslov državnega prvaka? Na katerih položajih se morate okrepiti? Koga pripeljati?
Ves čas z našo ekipo trdno delamo, da razvijemo naš klub tudi iz nogometnega aspekta. Vemo, da so določeni položaji, kjer potrebujemo okrepitve. Ampak ne verjamem, da uspeh pride zgolj s tem, da pripelješ v klub nove nogometaše. Najprej moramo imeti uravnoteženo ekipo. V tem trenutku imamo 28 nogometašev v naši ekipi, če štejemo še nove, mlade fante iz akademije, ki so se nam pridružili, je ta številka še večja. Nemogoče je, da sploh izvedeš trening na takšen način. Naša prioriteta je, da imam po januarju bolj uravnoteženo ekipo. In da imamo zdravo konkurenco za vsak položaj. Vsi igralci se morajo boriti za svoj položaj v ekipi. Želimo se osredotočiti tudi na našo akademijo. Zelo smo ponosni na to, da smo uspeli podreti mariborski rekord, kar se tiče najmlajšega igralca, ki je kadarkoli zaigral na uradni tekmi članskega moštva. Seveda pa to ni zgodba zgolj o enem nogometašu. V šoli imamo veliko mladih nogometašev, ki imajo velik potencial. Odkar smo prišli v klub, se trudimo, da bi še izboljšali našo nogometno šolo. Pripeljali smo nove profesionalce, da imamo lahko bolj kakovostne treninge. Pripravljamo delavnice, fante učimo, kaj jesti, kako se obnašati, kaj početi. Kar se tiče same analize, tudi v tem pogledu se trudimo, da delamo na višji ravni, kot je bilo to prej. Tako da bodo fantje lahko pripravljeni na zahteve, ki jih s seboj nosi članski nogomet. Obenem želimo fantom dati pravo priložnost v članski ekipi, jim odpreti pot. Ker verjamem, da je prihodnost slovenskega nogometa zdaj v mariborski nogometni šoli. Ti igralci, ki jih imamo v šoli, so zmožni igrati in biti vodje slovenske izbrane vrste v naslednjih desetih, petnajstih letih. In naše delo je precej več kot zgolj to, da osvojimo naslov državnega prvaka. Naše delo je, da povrnemo nekaj tudi državi Sloveniji, skozi naš trud in skozi naš pogum, da tako mlade igralce postavimo na igrišče. Za takšno odločitev moraš biti pogumen. In mi moramo kazati ta pogum, imeti te fante na igrišču in jih čim prej pripraviti na zahteve članske ekipe Maribora. Verjamem, da bomo v nekaj letih te naše talente potem gledali na zelenicah serie A, bundeslige in ostalih najboljših lig. A najprej želimo naše najboljše igralce iz akademije videti na igrišču, oblečene v vijoličaste drese.
V nogometni šoli imate nekaj zelo talentiranih mladeničev, kot najbolj talentiranega večina izpostavlja Tiana Naia Korena, sina nekdanjega kapetana reprezentance, Roberta. V Ekipi smo že pisali o tej zgodbi, o tem, da mladenič še ni podpisal profesionalne pogodbe, da ga želijo številni tuji klubi, pridobili tudi pogled Roberta Korena in Tianovega agenta Elvisa Bašanovića. Oba sta nam potrdila, da delate vse, kar je v vaši moči, da Koren ostane z vami. Kako daleč ste s tem, da vam to tudi uspe?
Robert je prijatelj, kar pogosto se pogovarjava, skupaj gledava tekme, se pogovarjava o nogometu, življenju, o vsem. Dobro ga poznam. Lepo ste povedali, točno takšna je situacija. (smeh) Res počnemo vse, kar je v naši moči, za Tiana. Všeč nam je, je eden od najboljših nogometašev v regiji v svoji starostni kategoriji. Ponavljam, imamo veliko igralcev, v katere verjamemo, Tian je eden od njih. Želimo, da ostane z nami in da ga razvijemo v izjemnega nogometaša. Pogodba je zgolj kos papirja. Za nas to ni tako pomembno. Ne skrbi nas, nismo frustrirani ali karkoli podobnega, ni nas strah. Imamo zelo dober odnos tako z Robertom kot z Elvisom, ki je prav tako naš prijatelj. Tudi z njim se veliko pogovarjamo, je agent, ki ima pri nas tudi nekatere druge nogometaše. Ves čas smo v kontaktu. Naš glavni fokus je na tem, kako najboljše razviti Tiana, kdaj je najboljši čas, da ga premaknemo v mladinsko selekcijo in kdaj bo najbolje, da ga premaknemo v člansko. Pogovori v največji meri potekajo okrog njegovega razvoja.
Pravite, da imate preveč nogometašev, omenili ste številko 28. A vseeno se zdi, da ste na nekaterih položajih podhranjeni, da potrebujete okrepitve. Recimo na položaju defenzivnega vezista. Da potrebujete takšnega pravega, močnega, agresivnega, popolnoma defenzivno naravnanega vezista. Bo iskanje takšnega nogometaša glavni cilj tega prestopnega roka?
Ko slišim, kakšnega nogometaša ste opisali v vprašanju, takoj pomislim na dva nogometaša iz naše akademije, ki imata ravno te karakteristike. Počutim se ponosnega, da sem to slišal tudi iz vaših ust, kajti verjamem, da imamo okrepitev na tem položaju že v naši šoli. Razumem pa seveda vaš pogled na vse skupaj. V zdajšnji ekipi imamo brata Repas, Vrhovca in Borysa, ki igrajo na tem položaju, ob nekaterih mladih igralcih, ki smo jih tudi že preizkusili na poziciji osrednjega vezista. Vsi naši igralci so za nas pomembni. Seveda si želimo napredovati na vseh položajih, toda na način, da ne izgubimo potenciala naših mladih nogometašev. Želimo si jih razviti in vsakomur ponuditi priložnost. Seveda pa delamo na vseh položajih, kjer potrebujemo okrepitve. Če bomo ocenili, da na kakšnem položaju potrebujemo okrepitev, bomo seveda reagirali, da ta položaj še izboljšamo. Toda naša prioriteta je, da uravnotežimo ekipo. Ker ko bomo imeli srečne igralce z zdravo konkurenco, verjamem, da lahko osvojimo ligo.
Ko smo že pri konkurenci – kaj mislite o vaših konkurentih v boju za naslov prvaka? Olimpiji, Celju, morda tudi Kopru, Bravu? In kaj si mislite na splošno o slovenski ligi?
Nogomet v Sloveniji sem spremljal, še preden sem prišel sem. Konkurenca je velika in to je pozitivno. Če ni konkurence, potem ti lahko kdaj zmanjka motivacije. Tako velikemu klubu, kot je naš, je včasih težko priti do zmage. Ker vsi klubi, ki igrajo proti nam, so noro motivirani, ker pač igrajo proti nam. Zato bi tudi mi morali imeti enako željo kot oni priti do zmage. Če nam bo to uspelo, potem verjamem, da bomo osvojili vse! Stvar, ki me je v tej državi malce razočarala, so prihodki od televizije. To je nekaj, kar je zelo pomembno. Prepričan sem, da se vsi klubi v tem pogledu strinjajo z menoj. Če pogledamo okoliške države, smo v Sloveniji precej, precej zadaj pri televizijskih pravicah. Ravno to je tisto, kar sili vse slovenske klube, da prodajo svoje najboljše nogometaše, da bi preživeli. In takšen sistem ni vzdržen. Če želimo razviti slovenski nogomet, mislim, da mora nekdo nekaj narediti na to temo, dvigniti televizijske prihodke. Ne zgolj za nas, temveč za vse klube, tako v prvi kot v drugi in tudi tretji ligi. Da si tudi nižjeligaši lahko odrežejo del torte. Verjamem, da se morajo na tem področju stvari precej izboljšati.
Morda lahko pri tem pomaga gospod Ilicali, navsezadnje je medijski mogotec?
O tem se lahko pogovorim z njim. (smeh) Ko govorim o televizijskih pravicah, ne mislim zgolj na to, temveč na celoten paket. Tudi na sponzorje, na generalnega ligaškega sponzorja, na ves denar, ki prihaja s strani podjetij do NZS in je potem dalje distribuiran do klubov. Finančna torta mora biti precej večja, da bi slovenski klubi lahko še bolj napredovali.
Si slovenska liga, slovenski klubi zaslužijo več denarja od televizijskih pravic, sponzorjev?
Dobro vprašanje. Včasih so takšni projekti narejeni s strani države, državnih institucij, v sodelovanju z nacionalno nogometno zvezo. In so dolgoletni projekti. Morda vam na to vprašanje ne morem dati direktnega odgovora, ampak bom vseeno poskusil razložiti: Če se država, skupaj z nacionalno zvezo, odloči, da bo dala dovolj denarja v triletnem ali petletnem projektu, se bodo ti klubi razvili na tako visoko raven, kot si je sploh ne znate predstavljati. V petih letih bi lahko v tem primeru videli povsem drugačno slovensko prvo ligo. In takrat, čez pet let, bi vam potem lahko odgovoril na vprašanje, ali se je izplačalo ali ne. Ne gre čez noč, od enega do drugega dne. Nikdar ne moreš reči 'ta liga si zasluži desetkrat več denarja'. Mora pa biti vse skupaj dolgoročen projekt.
Za trenutek bi se rad vrnil še na samo ekipo in na kadrovanje. Ob koncu sezone se iztekata pogodbi dvema mariborskima superveteranoma, Josipu Iličiću in Hilalu Soudaniju. Boste z njima podaljšali pogodbo?
Ko sem govoril o igralcih iz nogometne šole, sem vam želel nekaj pojasniti. Spomnim se tekme v zadnjem krogu kvalifikacij za konferenčno ligo, povprečje naše začetne enajsterice je bilo 29,7 let. To je res nedopustno za nas. Igralce, kot sta Iličić in Soudani, imamo zelo radi. Zavedamo se, kako velika igralca sta bila. In sta še vedno. Sta zelo pomembni osebnosti za nas in vemo, kako pomembna sta za navijače. Toda nanju ne gledamo kot na objekta. Sta zelo pomembna igralca, z njima se bomo usedli in pogovorili o dolgoročnih načrtih. Skupaj z njima bomo potem potegnili naslednje korake.
Prej ste omenili, da skrbite za razvoj vseh segmentov kluba. Zato nas zanima, kaj so glavni segmenti, ki jih morate dvigniti, da boste lahko uspešni tako na igrišču kot izven njega?
Verjamem, da smo lahko veliko boljši v smislu komunikacije in vidnosti. Prenovili smo našo spletno stran, lotevamo se novega projekta glede naših družabnih omrežij. Želimo si biti bolj aktivni, želimo si, da bodo naši navijači bližje klubu, bližje igralcem, ki jih imajo radi. Tudi za igralce je pomembno, da čutijo navijače. Zato težimo k večji interakciji. Verjamem, da lahko ta klub raste zgolj s podporo svojih navijačev. Imamo že zelo dobro vzdušje na stadionu, ampak verjamem, da ko bo naša vidnost boljša, ko bodo ljudje bolje poznali svoje igralce – ko jih bodo lahko gledali, kaj počnejo med treningi, po treningih –, ko bodo imeli več pojma o tem, kaj se vsakodnevno dogaja v klubu, bo vse skupaj še bolje. V klubu deluje veliko igralcev, veliko ljudi v ozadju. Vsi res trdo delajo za uspeh tega kluba. A če na to gledaš kot zunanji opazovalec, verjamem, da vidiš zgolj črno okno in da nimaš pogleda na to, kaj se dogaja znotraj. In nam se to v prvi vrsti ne zdi pošteno do naših navijačev. Kajti ljudje so zaljubljeni v ta klub in zaslužijo si vedeti več. Zato smo v tem pogledu začeli delati veliko več in z novim letom sem prepričan, da bodo navijači imeli na voljo boljšo vsebino na družabnih omrežjih.
