Bilo je 25. februarja letos, ko je moral Timotej Brkić na tekmi proti Radomljam v Fazaneriji že po nekaj minutah zapustiti igrišče. Govorica telesa je razkrivala, da ne gre za nedolžno poškodbo, dodatni pregledi so zle slutnje potrdili. Strgana kolenska vez je zahtevala operacijo in dolgo okrevanje nadarjenega vezista, za katerim je vse prej kot prijetno obdobje, toda danes ima vendarle razloge za zadovoljstvo. Usoda je hotela, da se je v zadnjem prvenstvenem krogu ravno proti mlinarjem vrnil v kader črno-belih. Dogajanja na igralni površini je spremljal s klopi za rezervne igralce, a že občutek, da je zraven, je bil kakopak nadvse pozitiven, ob koncu tedna pa je prvič po dolgem prisilnem počitku naposled tudi zaigral. Zgodilo se je na prijateljski preizkušnji v Zalaegerszegu, kjer se je Mura z domačim madžarskim prvoligašem razšla z izidom 1:1, edini gol za črno-bele je na začetku drugega dela dosegel Diogo Bezerra. Začetno enajsterico so sestavljali Florijan Raduha, Borna Proleta, Kai Cipot, Alin Kumer Čelik, Klemen Pucko, Matic Vrbanec, Filippo Tripi, Edin Julardžija, Diogo Bezerra, Dario Vizinger in Amadej Maroša, v nadaljevanju so zaigrali še Vid Šumenjak, Tilen Ščernjavič, Steven Junčaj, Sandi Nuhanović, Aljaž Antolin, Matic Maruško, Hunter Olson, Vasileios Zogkos, Jan Krajnc in Timotej Brkić, ki mu je Oskar Drobne namenil zadnjih 20 minut.
Bilo je top
Prestal jih je brez preglavic. "Bilo je top. Po skoraj devetih mesecih sem nazaj, kar mi pomeni ogromno. Najpomembnejše je seveda spoznanje, da se je telo odlično odzvalo. Ni bilo nikakršnih bolečin, ne čutim jih niti v dneh po tekmi. Vse je v najlepšem redu. Res sem zelo zadovoljen. Tudi zato, ker nisem čutil kakšne psihološke zavore. Strahu ni bilo," je z opaznim olajšanjem v glasu pripovedoval Timotej Brkić.
Strah je sicer sovražnik mnogih povratnikov po poškodbi. "Na srečo nimam tovrstnih problemov. Tudi na treningih ni bilo zaznati, da bi me karkoli oviralo. Še več. Soigralci so me morali kar malce paziti, bili so previdni z menoj, ker sem šel preko sebe. Morali so me 'bremzati'. Iskreno priznam, da si tudi sam nisem mislil, da bo tako. Da ne bo nobene zavore, vendar je po drugi strani prav tako res, da sem med okrevanjem dal poudarek tudi psihološki pripravljenosti. Temu sem posvetil precej časa," je dejal obetavni vezist.
Za njim je vsekakor zahtevna pot. "Ni bilo lahko, nikakor ne. Bilo je zahtevno. Zlasti po operaciji. Nekaj mesecev je bilo izjemno napornih, ampak v mojih mislih je bilo samo delo, delo in delo. Ko sem se prvič pridružil ekipi, je bilo lažje, a sem se nato spet vrnil k individualni vadbi. Prepričal sem se, kako težko je po dolgi odsotnosti znova priti na primerno raven. V stanje, v kakršnem sem bil pred poškodbo. Določeno tveganje predstavljajo tudi igrišča, ki v tem času niso najboljša, toda bil sem odločen preskočiti vsako oviro."
Imam občutek, da sem se vrnil boljši