Olimpija Mura 4:0 (0:0)
Ljubljana - Stadion Stožice. 3000 gledalcev. Glavni sodnik: Mihael Antič (Koper) 6.
Strelci: 1:0 Raul (52), 2:0 Diogo Pinto (79) 3:0 Diogo Pinto (83), 4:0 Kojić.
OLIMPIJA: Vidovšek 6,5, Silva 6,5, Ratnik 6,5, Ristić 7, Sualehe 6 (od 77. Lasickas 6), Florucz 7,5 (od 85. Boultam -), Doffo 6,5, Thalisson 6 (od 65. Diogo Pinto 7,5), Agba 6,5, Pedro Lucas 6 (od 77. Durdov 5,5), Brest 6,5 (od 65. Kojić 7). Trener: Victor Sanchez 7,5.
MURA: Raduha 6,5, Proleta 5,5, Cipot 6, Sadriu 5, Pucko 5, Nuhanović 6 (od 85. Turudija -), Maruško 5, Vizinger 5,5 (od 85. Kurež -), Kurtović 6 (od 74. Jovičević), Ščernjavič 5,5 (od 62. Strajnar 6), Maroša 5,5 (od 62. Spiridonović 6). Trener: Tonči Žlogar 5,5.
Rumeni kartoni (2-3): Raul (31), Vidovšek (73); Kurtović (44), Maroša (49), Sadriu (69).
Rdeči kartoni: -
Igralec tekme: Raul Florucz (Olimpija).
Malo je bilo tekem, s katerimi bi lahko Ljubljana primerjala vse tisto, kar ji je prinesel minuli četrtek. V resnici se v sodobni zgodovini s približnimi vzporednicami ponuja izključno lanskoletna zmaga nad Ludogorcem. Tista, ki je prinesla zgodovinsko uvrstitev v skupinski del konferenčne lige. Posledično je bilo torej malo izkušenj, na podlagi katerih bi lahko napovedovali, kaj v zmajevem gnezdu sledi po bržčas najboljši nogometni predstavi, vsaj kar se tiče evropskega odra.
Lani? Tekmo, ki bi morala neposredno slediti velikemu slavju po zmagi nad serijskim bolgarskim prvakom, so odplaknile katastrofalne poplave, zmaji pa so se tako na zelenico vrnili ob naslednji evropski preizkušnji. Ob visoki oviri, imenovani Galatasaray. Na krilih sveže doze samozavesti so zeleno-beli tudi proti turškemu velikanu v tekmo vstopili pogumno, odločno, preko Admirja Bristrića dosegli celo vodilni zadetek, ki pa je bil naknadno (strogo) razveljavljen. Po tisti - kot trdijo številni, prelomni - točki je bilo marsikaj drugače. Ne le v okvirih tekme s Turki ali evropske poti zmajev; marsikaj je bilo drugače v okvirih celotne sezone Olimpije.
V zmajevem gnezdu so se tudi na račun tega zavedali pomembnosti nedeljskega obračuna z Muro. Računali so na to, da je lanska izkušnja ostala v zavesti. In ob vseh dokazih, da je ekipa v zadnjem letu močno zrasla, da raste tudi pod mentorstvom Victorja Sancheza, pretiranih skrbi ni bilo. Morda še največ zaradi strahu pred čustveno izpraznjenostjo …
Mura odbila nalete
Kakorkoli se že sliši, kljub ostremu ritmu fizična izpraznjenost namreč ni bila takšna, kot bi lahko bila. Kot bi morala biti. Navsezadnje je lahko španski strateg že v uvodnih trenutkih drugega polčasa obračuna z Rijeko, ko je na semaforju pisalo težko dojemljivih 5:0, prisluhnil tistim, ki so najbolj potrebovali počitek.
Nič čudnega torej, da je prišlo v primerjavi s četrtkovo tekmo v udarni enajsterici le do dveh sprememb; v osrčju obrambe je Muhamedbegovića zamenjal Marko Ristić, v napadu pa je namesto odličnega Dina Kojića, ki po poškodbi stegenske mišice še vedno ni 100-odstotno pripravljen, začel Marko Brest.
Ekipi sta v tekmo vstopili točkovno poravnani, z dvema točkama zaostanka za vodilnim Bravom. Za muraše je dodatno motivacijo, kot vselej v zadnjih letih, predstavljalo dejstvo, da v Stožicah še vedno čakajo na svojo prvo zmago nad zeleno-belimi. Varovanci Tončija Žlogarja se izziva nikakor niso lotili s pretiranim spoštovanjem, v uvodnih minutah so bili povsem enakovreden nasprotnik, a prave nevarnosti za vrata Matevža Vidovška kljub temu ni bilo. Domači so nato predvsem po zaslugi trojice agresivnih, gibljivih vezistov (Doffo, Agba, Thalisson), ki je razorožila tudi reško zasedbo, prišli do pričakovane pobude in črno-beli so le še redko pogledovali proti nasprotnikovi polovici.
V kazenskem prostoru Prekmurcev se je prvič zaiskrilo v 16. minuti, ko je natančen predložek znova zletel z desnice Jorga Silve, Ristić pa je bil z glavo premalo natančen. V 22. minuti je bil precej bližje uspehu Raul, ki je po slalomu med branilci Mure iz zahtevnega položaja skušal presenetiti Florijana Raduho, a je gostujoči vratar žogo uspel odbiti. Četa Victorja Sancheza je povsem zagospodarila, a terenske premoči ni uspela kronati. Še najbližje je prišla v zadnji akciji prvega polčasa, ko sta Sualehe in Brest z lepo kombinacijo pripravila strel Pedru Lucasu, eden glavnih junakov čarobnega četrtka pa je tokrat za las zgrešil cilj.
Drug asistent, enak razplet
Mura je zdržala vse nalete prvega polčasa, a bilo je jasno, da se Prekmurcem na stoženski zelenici obeta še dolgih 45 minut. Odpor črno-belih je kapituliral v 52. minuti. Rečani bodo prez dvoma dolgo časa sanjali o celotnem poteku četrtkovega potopa, posebej globoko pa se jim bo v spomin bržčas zasidrala druga minuta, ko se je nepričakovan kolaps hrvaških podprvakov začel. Ob sijajno odmerjeni globinski podaji Ahmeta Muhamedbegovića je proti vratom Rijeke zdrvel Raul Florucz in nekaj trenutkov kasneje z rutiniranim lobom Stožice popeljal v delirij.
Namesto Muhamedbegovića je od prve minute torej začel Ristić in mladi osrednji branilec je izkušenejšega kolega nadomestil tudi kot asistent. Spet je Raula aktivirala izjemna dolga podaja, spet je sledil rutiniran zaključek vse bolj vročega avstrijskega krilnega napadalca. In spet je ta zaključek - poleg veselja na stoženskih tribunah - sprožil kolaps nasprotne ekipe. V razmaku štirih minut je vse dvome o zmagovalcu razrešil rezervist Diogo Pinto, ki je sprva izkoristil zmedo v domači obrambi in vnovčil asistenco Raula, nato pa s pravim projektilom razparal mrežo Raduhe. Piko na i novemu sijajnemu večeru Olimpije je postavil še Kojić. 4:0. Skok na vrh prvenstvene lestvice. Zmaji so v naletu. Velikem naletu. Prekletstvo Mure v Stožicah pa še vedno traja ...
