Odločitev prekmurskega kluba je bila za marsikoga nepričakovana, toda po poškodbi svoje številke ena so se morali odgovorni hitro odzvati. Kapetan drugoligaša iz Krškega se je zdel kar nekako logična poteza. Prostih vratarjev, ki bi imeli tudi prvoligaške izkušnje, praktično niti ni bilo na voljo, legenda nuklearcev pa je imela takrat med elito že 129 nastopov, tako da so njegove sposobnosti znane vsem, ki spremljajo domači klubski nogomet. Zadnje leto in pol v Zalokarjevi karieri ni bilo ravno prijetno in se ga bržkone tudi čez čas ne bo z veseljem spominjal. Z malo pretiravanja bi mogoče ta čas v Krškem opisali kot neke vrste mučenje, torturo, vendar bi kar težko našli primernejši oziroma ustreznejši izraz, saj se je klub krčevito boril za obstanek, imel še kopico drugih težav, pri katerih so najbolj izstopale tiste finančne narave, ki so naposled pripeljale do tega, da so posavski zeleno-beli po štirih sezonah končali prvo prvoligaško pustolovščino v svoji 97-letni zgodovini in se preselili rang nižje. Zalokar je tam ostal še pol sezone, pred dvema mesecema pa se je vrnil med elito in nogometno spet zadihal s polnimi pljuči. "Malo sem se že nasitil vsega, predvsem tistih negativnih stvari, ki so se dogajale v povezavi s klubom. Vseeno se sčasoma navadiš tudi na to in se še naprej trudiš na vsakem treningu ter tekmi dati vse od sebe. Do igralcev so prihajale nekatere stvari, ki jih sploh ne bi smeli vedeti, tako da ne niti ne moreš razmišljati zgolj o nogometu, kar nikakor ne more biti dobro," je še enkrat podoživel zadnje obdobje na Gubcu.
Klic Mure je prišel kot nekakšna odrešitev, pa je bil presenečen nad njim? "Če vam povem po pravici, niti ne vem, kako bi odgovoril na to vprašanje. Po eni strani sem bil presenečen, po drugi spet ne, je pa dejstvo, da sem takoj, ko sem dobil klic, privolil v selitev. Zelo dobro sem vedel, za kakšen klub gre, kakšno je vzdušje znotraj in okoli njega, kakšni trenerji so v njem, kako se tu dela in tudi to, da so stvari res urejene. Niti za trenutek se nisem obotavljal ali morda premišljeval o tem, da ne bi šel."
Niti pod razno nisem obupal
Zalokar je tako prvič v karieri zapustil Krško, pri 29 letih, vendar je to preprosto moral narediti, da bi še naprej delal na visoki ravni. "Malo pozno, kajne?" se je nasmejal Krčan in nadaljeval. "Niti pod razno nisem obupal, verjel sem v to, da lahko še naredim korak naprej. Rekel sem si, da grem poskusit, povsem jasno je bilo, da se v Muri odlično dela in da bom temu primerno zelo kakovostno treniral. Obstaja možnost, da grem od tu še naprej, prav tako je odprta druga različica, da se vrnem v Krško." Od matičnega kluba se je poslovil prijateljsko, ob tem pa razkril, da obstaja določen dogovor med obema stranema, po katerem so mu vrata kluba ostala odprta. "Z vodstvom smo ostali v zelo dobrih odnosih in smo se dogovorili, da se lahko v prihodnosti vrnem. Mogoče kot trener ali v kakšni drugi vlogi. V Krškem so mi res šli na roke," je razkril Zalokar, pred katerim je prav gotovo še kar nekaj let kariere, saj imajo vratarji nekoliko daljšo »življenjsko« dobo od igralcev v polju. "Drži, ampak trenutno stanje pri nas je nekoliko drugačno, igralca pri 25 letih že obravnavajo kot starega."
Za nas, ki živimo v bloku, je kar zahtevno
Mura v drugi del prvenstva ni vstopila po svojih željah, uvodni zmagi v Domžalah so sledili poraza z Mariborom in Olimpijo ter remija z Rudarjem in Triglavom. "Imeli smo malo smole, ampak nimamo kaj, v nadaljevanju se bomo potrudili, da se stvari izboljšajo," je optimističen Zalokar, ki je dobil priložnost na zadnjih treh tekmah, tako da v dresu novega kluba še ni okusil slasti zmage. "Seveda s tem ne morem biti zadovoljen, ker bi zagotovo lahko iztržili več."
Prekinitev prvenstva zdaj traja že dober mesec, Zalokar pa na (morebitno) nadaljevanje sezone čaka v domačem okolju, torej v Krškem. Trening vratarjev je nekoliko specifičen, pri njih so v ospredju druge stvari kot pri ostalih igralcih, tako da se tudi on srečuje z določenimi težavami, ampak se vseeno trudi, da bi vse opravil tako, kot je treba. "Delam po načrtu, ki so nam ga dali trenerji, seveda najbolj pogrešam žogo. Za nas, ki živimo v bloku, je situacija kar zahtevna, saj je malo težje najti primeren prostor, da bi lahko brcali. Nekako poskušam kompenzirati vse skupaj, trudim se delati sam, saj mi ne preostane nič drugega. V stanovanju ni prostora, da bi lahko normalno treniral, a poskušam iz nastalega položaja iztržiti kar največ mogoče. Upam, da bo to imelo čim manj negativnega vpliva na mojo pripravljenost. Na srečo živim v bližini stadiona, tako da grem večkrat tja, kjer se lahko umaknem od ljudi in tečem. Bomo videli, v kakšnem stanju se bomo vrnili v klub," je dejal vratar Mure in povedal, da mu je včasih dolgčas. "Sicer ni krize, moram pa priznati, da pride kakšen dan, ko ne veš, kaj bi naredil sam s sabo, toda tako je, to je treba zdržati. Obenem pa upam, da bo tega čim prej konec. Z igralci imamo skupino in smo ves čas v stiku. Malo igram igrice, zaradi dolgčasa sem celo začel brati knjige," se je ob koncu pogovora nasmejal Zalokar, ki ga v kratkem čaka en zelo prijeten dogodek, v začetku julija namreč s srčno izbranko pričakujeta otroka in takrat mu zagotovo ne bo niti malo dolgčas.