Kako ste?
Dobro. Stopil sem na žogo, če se izrazim po nogometno. Tisti štirje meseci pri Olimpiji so bili zame zelo aktivni in hkrati čustveni, zato sem se moral po slovesu malce umiriti. Sem v obdobju, ko počnem stvari zase in za svojo družino. In zbiram ideje, kako naprej.
Sprašujemo vas, ker smo se želeli z vami za isto mizo usesti že pred časom, dejansko takoj po vašem odhodu. Zakaj tedaj še niste bili za pogovor?
Takrat sem bil prežet s čustvi, zato nisem želel dajati izjav, ker bi jih potem nekateri tudi tako dojemali. Prav tako sem moral prespati določene stvari. Saj veste, kako pravijo: po prespani noči si pametnejši. To je bil edini razlog, zakaj.
Torej boste zdaj ta pogovor z nami opravili s precej bolj trezno glavo? Če vas torej vprašamo, kako se počutite, ker ste delo pri Olimpiji končali tako hitro, iz vas ne bo bruhala jeza? Ste morda zdaj, ko ste še enkrat osvetlili pogled na vse skupaj, celo veseli, ker ste odšli?
Vesel kakopak nisem bil, je pa vprašanje upravičeno. Še vedno so prisotna številna različna čustva, kar je povsem normalno, saj sta tako življenje kot predvsem šport prežeta s čustvi. Zdaj absolutno nisem več prežet s čustvi in lahko rečem, da je res minilo dovolj časa za to, da se pogovorim z vami. Nikakor pa nočem, in to sem vam rekel že prvič, ko ste se želeli pogovoriti z mano, da bi bil to senzacionalistični intervju. Ali pa da bi ga nekdo dojel kot moje obračunavanje s preteklostjo, z mojim obdobjem pri Olimpiji. To bo bolj pogovor o tem in onem. Se pa zavedam, da sem bil v funkciji, ki zdaj od mene zahteva, da javnosti pojasnim, kaj se je dogajalo in zakaj se je. Zato tudi sedimo tukaj.
CELOTEN INTERVJU SI LAHKO PREBERETE NA ŠTIRIH STRANEH SOBOTNE TISKANE ŠTEVILKE EKIPE SN ALI V SPLETNI TRAFIKI NA TEJ POVEZAVI.