Do včeraj Declan Rice ni bil znan ravno kot specialist za proste strele. Prej nasprotno. V njegovem CV-ju ne bi našli niti enega samega gola iz prostega strela. Ne v klubskem (West Ham, Arsenal), ne v reprezentančnem (Anglija) dresu. Na 338 tekmah v članski konkurenci ni dosegel niti enega samega. Tudi izvajal jih ni prav pogosto. Če gre verjeti otoškim kronistom, je pred tem poskusil le dvanajstkrat. V tej luči ne čudi, da so mu v zadnji verziji priljubljene računalniške igrice Football Manager snovalci v rubriki prosti streli namenili le 8 od maksimalnih 20 točk. A nogomet, kot že tolikokrat doslej, je znova poskrbel za zgodbo, ki bi jo težko spisal tudi najbolj domiseln scenarist.
V torek, na svoji 339. tekmi v članski konkurenci, je v vsega trinajstih minutah dosegel dva gola s prostega strela. In to kakšna! Za v učbenike. Bend It Like Beckham.
Pred prvim mu je Nicolas Jover, Arsenalov trener zadolžen za prekinitve, z roba igrišča signaliziral, da naj poda oziroma pošlje predložek v kazenski prostor. Ni ga poslušal. Na srečo navijačev Arsenala. »Videl sem zid ter Courtoisov položaj in sem si rekel, da bom poskusil.« Trinajst minut kasneje pri drugem, nabit s samozavestjo, ni niti pomislil na podajo. Ponovil je vajo oziroma še nadgradil tisti prvi prosti strel. Pospravil je pajčevino iz vrat Thibauta Courtoisa. Bolje, lepše ne gre. Mikel Arteta in Martin Odegaard, ki je pri Topničarjih sicer zadolžen za proste strele, sta se v nejeveri prijela za glavo, Kylian Mbappe je lahko s kislim izrazom na obrazu le občudujoče prikimal. Mimogrede, tudi Mbappe je pred desetimi dnevi dosegel šele svoj prvi gol s prostega strela v karieri.
Nahh miren este ángulo del gol de Declan Rice
— Jeff (@JeffFcb14) April 8, 2025
Vaya golazo pic.twitter.com/26S3lHRs2w
Pred očmi Roberta Carlosa
Dva zadetka iz prostih strelov na eni sami tekmi lige prvakov? Redkost, ki jo je pred njim uspelo le štirim izbrancem: Rivaldu (2000), Cristianu Ronaldu (2009), Neymarju (2018) in Hakimu Ziyechu (2023). A omenjenim je to uspelo v skupinskem delu, Declanu pa v četrtfinalu. Ko je bil na nasprotni strani mo(go)čni Real,najtrofejnejši nogometni klub vseh časov. Če bi ligo prvakov sodili le po mojstrovinah iz prostih strelov, bi bil Riceov sinočnji nastop bržkone brez konkurence. Večer, ko je vezist, znan predvsem po svojih obrambnih nalogah in destrukciji igre, stopil v čevlje največjih nogometnih čarovnikov. Še Roberto Carlos, ta veliki mojster prostih strelov, ki je bil v torek na tribunah stadiona Emirates, bi bil ponosen na ti dve mojstrovini. Morda je Ricea spodbudila oziroma navdahnila prav prisotnost legendarnega Brazilca, ki se je podpisal pod nekaj najbolj legendarnih prostih strelov.
Ni še konec
Bila sta to prosta strela za v nogometni Louvre. Nek izračun je pokazal, da je imel pri tistem drugem strelu vratar le tri odstotke možnosti za obrambo. Kdo ve, morda je Rice v torkovem večeru odkril svoj skriti talent. Večeru, ko se je prelevil v Davida Beckhama. Čas bo pokazal, ali bo na dolgi rok postal redni izvajalec prostih strelov, je pa s tem nastopom nedvomno odprl novo poglavje svoje kariere – in obenem poskrbel za enega najbolj nenavadnih, a tudi impresivnih dosežkov v novejši zgodovini lige prvakov.
Dosežkov, s katerim je petnajstkratne evropske prvake spravil na kolena. A če nas je Real skozi leta česa naučil, potem je to to, da se ga ne sme nikoli odpisati. Sploh v ligi prvakov. »Ne odpišite Reala,« med drugim opozarja Zlatko Zahović. »Moramo verjeti in poskušati narediti nekaj čarobnega na drugi tekmi. V nogometu se lahko zgodi vse. Vzemite za primer Declana Rica, ki zadene dva prosta strela, potem ko pred tem ni še nobenega v svoji karieri,« puške v koruzo ne meče niti trener Madridčanov Carlo Ancelotti. Da dvoboj še ni odločen se strinja tudi Rice. »Na Bernabeuu se Realu dogajajo posebne stvari.«
