Kaj povedati, kar še ni bilo povedanega? Kaj izpostaviti, kar še ni bilo izpostavljenega? Real je ... Real. Bil, je in – kot je moralo do zdaj izučiti tudi njegove največje kritike – bo več kot očitno tudi ostal. Specialist bržčas ni prava beseda, ker bi s tem kraljevemu klubu krivično odvzeli vse tisto, kar mu uspeva na drugih frontah.
Morda pa sinonim za ligo prvakov. Utelešenje najčistejše zmagovalne mentalitete, ki niti za trenutek ne podvomi sama vase, kaj šele da bi umrla. Mentalitete, ki kljubuje. Lahko jih ljubite ali sovražite, na tej točki se moramo strinjati najmanj pri tem, da si zaslužijo spoštovanje. Sinoči je bil Santiago Bernabeu priča novemu čarobnemu večeru evropskega nogometa na najvišji ravni.
Klub, ki kljubuje
»To je nekaj težko pojmljivega, nepojasnljivega,« je ob robu zelenice sredi kaotičnega divjanja pozitivnih čustev Madridčanov dejal Carlo Ancelotti. Bil je to odgovor, ki smo ga imeli na tem ali onem koncu jezika vsi tisti, ki smo od blizu ali na daleč spremljali lanskoletno polfinalno poslastico, v kateri je na neuničljivo oviro, imenovano Real, naletel münchenski Bayern.
In bilo je vprašanje, ki smo si ga zastavljali pred in po odgovoru. Znova in znova. Kako? Kako se je zgodilo še enkrat? Je to samo deja vu ali dejansko spremljamo scenarij, ki se je v sodobni zgodovini najelitnejšega klubskega tekmovanja na stari celini ponovil tolikokrat, da nas sili dvomiti o vseh zakonitostih – zapisanih in ne – nogometa, športa na splošno. Mentaliteta, ki kljubuje. Ekipa, ki kljubuje. Trener, ki kljubuje. Klub – ki kljubuje.
La decima kot sprožilec
»Ne bom se zaustavil, dokler ne osvojimo la decime.« Besede, ki jih je junija 2011 izustil prvi mož madridskega Reala Florentino Perez. Tisti, ki so predsedniku blizu, so bržčas vedeli, kako zelo resno misli, drugi tem besedam niso dajali posebne vrednosti. Perez je takrat spregovoril na predstavitvi knjige Zinedina Zidana.
Devet let po tem, ko je legendarni Francoz na Hampden Parku z volejem zapečatil zmago nad Bayerjem iz Leverkusna v finalu lige prvakov in s tem zapečatil tudi deveto evropsko zvezdico kraljevega kluba. Tretjo v razmaku petih sezon. Ko je predsednik izgovoril omenjene besede, se je torej na zadnjem pokalu z velikimi uhlji v vitrinah Reala nabralo že precej prahu. Dovolj, da je lov na obljubljeno desetico iz sanj iz objektivnega cilja prerasel v obsesijo.
Klub iz španske prestolnice je vedno čutil, da je to njegovo tekmovanje. Tako so čutili navijači. Bili so med ustanovitelji, ob slavju v prvih petih izvedbah in pozneje dodanih štirih naslovih so že zdavnaj pobegnili konkurenci, o približanju kateregakoli od zasledovalcev ni bilo ne duha ne sluha, a kraljevi klub ne spi na lovorikah. Za kraljevi klub se to ne spodobi. Še toliko bolj razumljive besede Pereza postanejo ob dejstvu, da je nekaj dni prej svojo drugo čislano lovoriko v treh letih dvignil veliki rival iz Katalonije.
Prišel je gospod Carlo
Hrepenenje po la decimi je najedalo klubski ustroj, z rezultatskim bremenom so imeli težave tudi svetovni zvezdniki, ki so nosili sveto belo opravo. Čeprav je pod taktirko Joseja Mourinha v Madridu spet zavladal edinstven tekmovalni duh, je na evropskem odru sledilo še več razočaranj. Odnosi temperamentnega Portugalca z nogometaši so postali načeti, na vročem trenerskem stolčku ga je nasledil hladnokrvni, izkušeni Carlo Ancelotti.
Marca je Madrid kraljeval na vrhu lestvice španskega prvenstva, uvrstil se je v finale kraljevega pokala, a primarni cilj je ostajal jasen. V osmini finala je s skupnim rezultatom 9:2 padel Schalke, še bolj impresivno je bilo polfinalno slavje, ko je bil Real prav tako kot v prejšnji sezoni boljši od münchenskega Bayerna (5:0), vmes pa so galaktiki izločili še ekipo, ki so jo ugnali tako v finalu minule lige prvakov, tako prišli do 15. evropskega naslova, kot tudi sinoči, v tretjem krogu prenovljene izvedbe Uefinega tekmovanja.
Epilog ostaja enak
La decima je danes torej stvar razmeroma oddaljene preteklosti. Na tisti lizbonski večer pred dobrimi desetimi leti se je namreč nekaj premaknilo. Tisti večer je nekaj sprožil. Atletico je še vedno vodil z 1:0, ko je Luka Modrić sredi 93. minute korakal proti kotu.
