Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Jure Bohorič
Jure Bohorič
23.06.2015 15:36:40
Deli članek:

Solze žalosti tudi solze slovesa

Reuters

Vse bolj se zdi, da je Andrea Pirlo že sprejel odločitev glede nadaljevanja svoje kariere.

Pred štirimi leti je bil Andrea Pirlo bržčas že prepričan, da so najlepša nogometna leta zanj minila. Ko so se mu pri Milanu odrekli z izgovorom, da je prestar, predvsem pa ne več dovolj dober za večletno pogodbo, se je znašel v vse prej kot prijetnem položaju. A je tvegal in zadel glavni dobitek.

Igra usode je lahko še kako nepredvidljiva. Nekaj let po tem, ko so ga zaradi odličnih iger v dresu Milana številni označili za najboljšega defenzivnega vezista na svetu, je bil Pirlo v sezoni 2010/11 soočen z dejstvom, da pri klubu, v katerem je nameraval končati svojo kariero, ne računajo več nanj. V serie A je tedaj odigral le 17 tekem, še hujši udarec pa je sledil, ko mu je uprava dala jasno vedeti, da lahko z Milanom pogodbo podaljša le za eno leto, hkrati pa naj se že vnaprej sprijazni z dejstvom, da nima več zacementiranega mesta v udarni enajsterici. "Ambrosini in van Bommel sta bila izbrana za udarna defenzivna vezista, sam pa bi moral spremeniti svoj igralni položaj. To mi ni dišalo, še manj mi je dišala zgolj enoletna pogodba. Zato sem odšel drugam," je pozneje pojasnil Pirlo.

Po desetih letih na San Siru se je odločil za Juventus, toda v Torinu ga niso vsi sprejeli odprtih rok. Še več, njegov prestop v mesto pod Alpe je bil sprejet z ogromno mero skepticizma. Češ zakaj Juventus kupuje odsluženega veterana, čigar najboljša leta so že oddaljen spomin. Tedaj Juventus ni bil to, kar je danes. Leta 2011 je stara dama serie A zaključila na sedmem mestu in ostala brez Evrope. Za nameček je prihod Pirla pomenil slovo precej mlajšega in tedaj zelo cenjenega Alberta Aquilanija, za katerega pa bi moral Juventus po koncu posode s strani Liverpoola slednjemu plačati kar 20 milijonov evrov. Zato so se Torinčani odločili za cenejšo rešitev. In slabšo, so bili prepričani številni. Ter nesmiselno, bi kdo dodal. A kako zelo so se vsi motili.

NEUSPEH NI BIL EDINI RAZLOG
Leto dni pozneje so v Torinu Pirla že nosili po rokah. Sedmo mesto je bilo pozabljeno, naslov prvaka pa so navijači Juventusa proslavili kot še nikdar. Ker naslov ni prinesel le lovorike, bil je tudi gromozanski obliž na vse psihične rane, ki so nastale predvsem po zaslugi kontroverzne afere calciopoli.

"Pravici je zadoščeno!" so tedaj kričali evforični navijači Juventusa, 150 kilometrov od Torina pa so se v Milanu prijemali za glave in se spraševali, kaj so storili. Juve je namreč s konkurenco pometel tudi oziroma predvsem po Pirlovi zaslugi. "Odsluženi veteran" je začel igrati bolje kot kadarkoli. Postal je simbol novega Juventusa, postal je arhitekt čudežnega vstajenja stare dame, bil pa je tudi razlog, zakaj je Milan še danes tarča posmeha. Poteza Lombardov bo ostala zapisana v zgodovino kot ena najslabših vseh časov.

Štiri leta po selitvi v glavo mesto Piemonta je konec vendarle napočil tudi za Pirla. Veteran pred dobrimi štirinajstimi dnevi, po porazu Juventusa v finalu lige prvakov, bržčas ni jokal zgolj zaradi neuspeha, zagotovo je v sebi že vedel, da je zakockal priložnost, ki se mu nikdar več ne bo ponovila. No, verjetno bi se tudi v primeru zmage odločil enako, vendarle je zob časa že začel kljubovati neuničljivemu romskemu duhu, a tedaj bi čisto pravo pravljico zapustil z nasmeškom na obrazu. Predvsem pa bi zadnje poglavje končal brez obžalovanja. Tako bo pustolovščina, ki mu je prinesla kar sedem lovorik in predvsem vnovično osebno vstajanje ter zadoščenje, vedno imela črno piko. Toda slednja vseeno ni tako velika, da to ne bi bila pravljica o uspehu.

NASLEDNJA POSTAJA NEW YORK?
Že 36-letni Pirlo, eden zadnjih velikanov italijanskega nogometa, bo kariero, kot vse kaže, nadaljeval v Združenih državah Amerike. Prepričal ga je projekt, s katerim želijo z nogometom okužiti tudi Newyorčane. S šestimi milijoni dolarjev letne plače si bo pri klubu New York FC, ki ga vodijo isti ljudje kot tudi Manchester City, delil garderobo z Davidom Villo in Frankom Lampardom. Ter pozneje zagotovo še s kakšnim znanim obrazom. Pirlo bo odšel, a spomin bo ostal. Na bradatega virtuoza, ki je kljuboval usodi, jo prijel za roge in postal nesmrten.