Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Andrej Miljković
Andrej Miljković
01.04.2015 13:14:00
Deli članek:

Odri, država in tržni interes

Do sredine junija je sicer še kar daleč, a v pričakovanju ljubljanskega kvalifikacijskega obračuna naše izbrane vrste z angleško se temperatura ne dviguje le na sončni strani Alp.

Anglija proti pragu letošnjega poletja pogleduje z vse večjim zanimanjem in se sprašuje, kaj naj stori na vozlišču klubskih potreb na področju marketinga, kvalifikacijskih obveznosti članske izbrane vrste in velike želje postati evropski prvak v kategoriji nogometašev do 21. leta starosti.

O mladi generaciji angleških igralcev na Otoku vse bolj vzneseno govorijo kot o eni najboljših, v nekaterih konteksti celo o sanjski. Za zdaj je še težko oceniti, v kolikšni meri (če sploh) je ta ocena pretirana, je pa neizpodbitno dejstvo, da imajo Angleži kar nekaj odličnih mladih nogometašev, ki nase močno opozarjajo tudi onkraj meja Združenega kraljestva. Branilec Manchester Uniteda Luke Shaw je že kot najstnik ob prestopu k rdečim vragom postavljal milijonske rekorde, medtem ko je rojeni Jamajčan Raheem Sterling pri podobno rosnih letih postal eden od najboljših in najbolj pomembnih nogometašev v Liverpoolu, velikem rivalu prej omenjenega kluba z Old Trafforda. Poleg njiju na Otoku zelo pogosto omenjajo tudi nogometaša Evertona Rossa Barkleyja, podobno zanimivih je še nekaj igralcev, v kontekstu letošnje sezone pa je zgodba zase postal donedavnega manj opazni napadalec Harry Kane. Novopečeni zvezdnik Tottenhama, skupaj s španskim Brazilcem Diegom Costo v tem trenutku tudi najboljši strelec premier lige, je še jeseni igral bolj kot ne le v ligi Europa, nato pa figurativno eksplodiral in postal eden najbolj vročih napadalcev stare celine.

Tudi debi v članski angleški izbrani vrsti je pred nekaj dnevi kajpak kronal z zadetkom in sinoči na prijateljski tekmi z Italijo že dobil novo priložnost, na splošno pa mladenič v pregovorno zlato spremeni vse, česar se dotakne. Kar pa pripelje do vprašanja, česa se bo skupaj z ostalimi izpostavljenimi mladimi asi in še nekaterimi njihovimi nadarjenimi vrstniki dotikal na prehodu iz letošnje pomladi v letošnje poletje. Bo svojemu klubu služil denar na promocijski turneji? Ga bomo videli v Sloveniji in bo v Stožicah članski izbrani vrsti svoje dežele skušal pomagati do nove zmage ter do skoraj že zagotovljene uvrstitve na evropsko prvenstvo v Franciji. Bo zaigral na nekem drugem evropskem prvenstvu, in sicer tistem za mlade reprezentance, ki se bo na Češkem začelo le tri dni po ljubljanskem spektaklu?



Ne bomo trdili, da med naštetimi lahko izbere (ali izberejo) le eno možnost, in tega ne trdijo niti Angleži. Je pa bolj kot ne jasno, da ne more izbrati vseh treh in da se bo (vsaj) eni moral odpovedati. Bodisi sam bodisi po odločitvi tretje osebe, odvisno pač od tega, komu bodo dali glavno besedo in od koga bo odvisna končna odločitev. Odločitev, ki se seveda vsaj posredno dotika tudi Slovenije in ki v Angliji že v teh dneh dviguje več prahu, kot bi si bilo mogoče misliti.

Razprava se je v teh dneh seveda razplamtela ravno zaradi reprezentančnega premora in nastopov angleške izbrane vrste, v naslednjih tednih bo ob osredotočanju na dogajanje v premier ligi verjetno malce potihnila, nato pa se bo v še večjem obsegu vrnila proti koncu klubske sezone. Ob tem so želje klubov praktično jasne že v tem trenutku. Kane je skoraj čez noč postal ne le najboljši in strelsko najuspešnejši nogometaš Tottenhama, temveč tudi tržno najzanimivejši. Promocijske turneje londonskega kluba v Avstraliji, ki časovno sovpada s pripravami na evropsko prvenstvo kategorije U-21, si zato brez njega ne znajo predstavljati ne Tottenham ne naročniki gostovanja, kar bi utegnilo povzročiti kar precejšnje težave. Medtem pa sta tudi Liverpool in Everton dala jasno vedeti, da so kratke priprave in kvalifikacijski nastop za člansko izbrano vrsto zanju sprejemljivi, daljše priprave in dvotedenski turnir pa precej manj.


Določeno vlogo bo seveda odigral tudi selektor naslednje nasprotnice Slovenije Roy Hodgson, ki je za zdaj sicer naklonjen igranju mladih igralcev za mlado reprezentanco in največji problem vidi prav v marketingu. A hkrati je na eni strani povsem mogoče, da s tem zgolj spretno usmerja vodo na svoj mlin (prav klubske aktivnosti in nastop za člane so najlažje združljivi), na drugi strani pa je tako ali tako vprašanje, kaj si bo mislil čez denimo slaba dva meseca. Če bo tedaj Kane še vedno tako vroč, Anglija pa iz tega ali onega razloga ne bo imela primerljivega napadalca (od česar že v tem trenutku nismo pretirano oddaljeni), se bo selektorjeva naklonjenost nastopanju mladeniča za mlado izbrano vrsto zagotovo zmanjšala, morda celo drastično.

To seveda velja tudi za Hodgsonov odnos do drugih nadarjenih mladcev, medtem pa je vse močnejši in glasnejši glas tistih, ki pravijo, da bi morala v prihajajočem obdobju status prioritete dobiti prav mlada reprezentanca, ki bi v polni postavi resnično bila izjemno močna in ki bi Angliji lahko prinesla prvi naslov katerekoli vrste na ravni članskih ali mladih reprezentanc po daljnem letu 1984. Anglija je tedaj postala evropska prvakinja v kategoriji U-21, kar je bil njen prvi uspeh na tej ravni in prvi omembe vreden naslov po naslovu svetovnega prvaka v absolutni kategoriji leta 1966. Dandanes pa so Angleži še vedno le pri teh dveh lovorikah in ob tem dejstvu prepričanje, da bi na Češkem utegnili priti do naslova, igra izjemno pomembno vlogo. Marsikdo govori celo o zgodovinski priložnosti (pa čeprav na malem, ne na velikem odru) in v tem duhu je eden najboljših angleških nogometašev vseh časov včeraj govoril o nacionalni sramoti, če Anglije na tem tekmovanju ne bi zastopali vsi najboljši igralci s pravico nastopa. Pod kar so se mnogi ob prepričanju, da je članska Anglija v odličnem položaju in bo v njem ostala ter da bi klubski interesi morali biti na zadnjem mestu, brez zadržkov podpisali.