Nogomet? Mah, raje v tovarno!

Biti profesionalni nogometaš. Dobro se sliši, kajne? To so sanje marsikaterega otroka, številni zapirajo oči in si predstavljajo, kako igrajo na San Siru, kako jim ploska Camp Nou, kako so nad njim navdušeni nad Old Traffordu. Kako nosijo dres Chelseaja, majico Reala, opremo Juventusa. Res se lepo sliši. A realnost je velikokrat drugačna, manj sanjska.

To je na lastni koži občutil tudi Michele Pini, profesionalni nogometaš iz Italije. Oziroma bolje povedano: nekdanji profesionalni nogometaš. Dosedanji član italijanskega tretjeligaša Lumezzaneja se je sredi sezone odločil, da bo kopačke obesil na klin in raje začel z delom v tovarni čevljev v Manerbiu pri Brescii. Razlog pa je preprost: biti profesionalec v nogometu pač ni vedno povezano s slavo, bogastvom, priljubljenostjo.

"Lahko bi vztrajal do poletja in upal, da bom dobil ali novo pogodbo ali novega delodajalca. Ampak ker bom kmalu dobil otroka, je bilo to preveč tvegano. Zato sem sprejel precej bolj varno službo. Pa še zaslužil bom več ali manj isto," je pojasnil Pini, ki bo z delom v tovarni na bančni račun mesečno prejel okoli 2000 evrov.

ROPAL, KER JE BIL LAČEN
V Italiji sicer število brezposelnih nogometašev raste iz leta v leto, lani jih je bilo že skoraj 30.000. Kako krut zna biti nogomet včasih, priča tudi zgodba Mamadouja Sakha, ki je lani igral v serie D za Nardo. Nedolgo tega so ga aretirali, saj so ga ujeli pri kraji: domov je želel iz trgovine odnesti dva zavoja testenin, tri plastenke mleka, piškote, sladko in kavo. Da bi se do sitega najedel. Še slabše jo je odnesel Luca Carru, ki je bil ali pri Empoliju, zdaj pa se zaradi oboroženega ropa nahaja v zaporu, kjer bo preživel dve leti.