Selektor Joachim Löw je sestavil zelo močno in kompaktno moštvo, v katerem je težko izpostaviti posameznika. Ne, da se to ne bi dalo, temveč bi bilo krivično do ostalih, saj je nemška reprezentanca odlično naoljen stroj, ki s skupnimi močmi melje tekmece.
Pa vseeno se bomo na tem mestu za trenutek ustavili pri strelcu edinega zadetka v finalu na Maracani. Mario Götze je star 22 let in je z osmimi leti prišel v nogometno šolo Borussie Dortmund. Za člansko ekipo rumeno-črnih je igral med letoma 2009 in 2013, nato pa za 37 milijonov evrov odšel v Bayern. Z omenjenim prestopom je drugi najdražji nemški nogometaš vseh časov, v tej kategoriji prvo mesto drži Mesut Özil, za katerega je Arsenal madridskemu Realu odštel petdeset milijonov evrov.
Seveda mu navijači Borussie nikoli ne bodo oprostili, da je odšel k velikemu tekmecu, in so mu to tudi dali vedeti. Ko je bilo znano, da se seli v München, je bilo mogoče na dortmundskem stadionu videti kar nekaj žaljivih transparentov na njegov račun. Na enem izmed njih je, denimo, pisalo "Lov za denarjem kaže, koliko srca dejansko imaš. Je*i se Götze!"
Za Bayern je v lanski sezoni odigral 45 tekem, na katerih je dosegel petnajst zadetkov, ob tem pa imel še trinajst podaj. Kljub temu Götze ni pretirano zadovoljen s svojim statusom v moštvu Pepa Guardiole, saj ni stalni član udarne enajsterice, tako da je v celoti odigral le peščico tekem.
Je pa res, da se lovorike kar lepijo nanj. V svoji petletni karieri profesionalnega nogometaša je namreč že osvojil tri naslove državnega prvaka (dva z Borussio, enega z Bayernom), dva pokalna naslova (Borussia in Bayern), evropski superpokal (Bayern), naslov svetovnega klubskega prvaka (Bayern) in zdaj v Braziliji še naslov svetovnega prvaka.
Nekoč so ga mediji proglasili za nemškega Messija, Mario pa jim je na to, malo v šali, malo zares, odvrnil: "Ne, želim biti nemški Cristiano Ronaldo." Ne glede na to, s katerim izmed njiju ga primerjajo, kot pribito drži, da ima v svoji osebni izkaznici vpisanih več naslovov svetovnega prvaka od obeh skupaj.
