Toda tedaj preprosto ne bo več isto. Ricardo Izecson dos Santos Leite ni več član Milana. Poslovil se je Kaka, fant, ki je hipoma osvojil srca navijačev tega italijanskega velikana in postal nesmrten.
Vsaka ljubezenska zgodba ima svoj konec. Nekatere se zaključijo na srečen način, spet druge v solzah. Tista, ki sta jo spisala Milan in Kaka, se je končala nekje vmes med solzami in smehom. Dejansko je bila zaključena že leta 2009, ko so rdeče-črni Brazilca proti njegovi volji in seveda za mastno odškodnino prodali Realu. Pet let kasneje Kaka, ko se je vkrcal v letalo, ki ga je poneslo iz Madrida nazaj v Milano, preprosto ni bil več isti nogometaš. Španski pekel ga je dodobra spremenil, poslabšal, če želite. Čustev ob vrnitvi sicer ni skrival, tudi želja, ki jo je prinesel s seboj, je bila gromozanska. Toda nekaj se je spremenilo. Milan zagotovo, večina bi rekla, da na slabše, to je očitno spoznal tudi Kaka. In odšel, dokler je še lahko. Najprej v São Paulo, kjer bo pol leta igral kot posojen, nato bo kariero nadaljeval v Združenih državah Amerike, tam bo nosil dres bodočega člana lige MLS iz Orlanda.
"Ni mi lahko," je ob slovesu od Milana uvodoma dejal 32-letnik in nadaljeval: "Pogrešal bom pesmi navijačev Milana, odnos, ki ga imam s tem klubom, pa se nikdar ne bo spremenil. Vedno bom Milanov pristaš in upam, da bom lahko že kmalu čestital številnim prijateljem, ki jih puščam tukaj, za nove osvojene lovorike. Vem, da se bom nekoč vrnil, tako ali drugače se bom redno vračal." Marsikdo je prepričan, da se je Kaka poslovil, ker se Milan ni uvrstil v ligo prvakov, kar mu je dejansko dalo možnost za predčasno prekinitev pogodbe, ki bi morala veljati še za eno leto. Toda Kaka je takšno misel zavrnil. "Vedno sem si želel igrati v ZDA, pritegnil me je projekt Orlanda. Na počitnicah sem dobro razmislil o vsem skupaj. Za menoj so naporna leta, toda po vrnitvi k Milanu sem spet zaživel. Postavil sem se nazaj na noge, zadihal sem s polnimi pljuči," je pristavil Kaka.
Moža z otroškim obrazom v prestolnici Lombardije kakopak nikdar ne bodo pozabili. Navijači so v preteklosti oboževali številne zvezdnike, toda Kakaja so imeli radi kot le redke. Zaradi njegove predanosti, srčnosti, odkritosti in pripadnosti. Imeli so ga radi, ker njegova ljubezen ni bila zaigrana, kot so številne v nogometu. Bila je resnična in bila je pristna. In rodili so se spomini, ki ne bodo nikdar zbledeli. In pesem, ki so jo tako radi peli: siam venuti fin qua, siam venuti fin qua, per vedere segnare Kaka. Prišli smo, da bi videli, kako bo Kaka zadel. Zdaj nikdar več ...
