K napetemu stanju v Srbiji, kjer na pobudo študentov mnogi protestirajo proti tamkajšnjemu predsedniku Aleksandru Vučiću in njegovemu režimu, so z nekaj prilitega olja na ogenj pripomogli tudi nekdanji selektor Slovenije Veselin Vujović in na četrtkovi evroligaški tekmi še navijači Crvene zvezde.
Ti so bili doslej znani kot Vučićevi privrženci, a to se je očitno spremenilo. Pred današnjim velikim protestom pred srbsko skupščino, kjer se bo študentom pridružilo na tisoče državljanov, so Delije s tribun skandirale ‘pumpaj, pumpaj, pumpaj …’ Oziroma z besedo, ki je postala simbol protestov proti režimu. S tem so stopili na stran navijačev Partizana Grobarjev, ki so že dolgo znani kot udeleženci protestov proti Vučiću.
Slednjemu je sporočilo poslal tudi nekdanji slovenski selektor Veselin Vujović, sicer deklarirani zvezdaš, a že dolgo še bolj deklarirani Vučićev nasprotnik. "Res, res sem zaskrbljen, marsikaj sem pričakoval, a niti od Vučića nisem pričakoval tega scenarija, ki ga javno predstavlja ... Neverjetno. Nočem, da pride do kakšnih nemirov, težav, da bi bil kdo poškodovan ali še kaj hujšega, saj potem ne bi bilo več poti nazaj. Vse skupaj je postalo zelo umazano, kaj vse se uporablja in v kakšne namene ..." je za srbski portal Nova dejal Vuja.
Boji se najhujšega scenarija. "Upam, da je še vedno dovolj razuma, da ne bo prišlo do spopadov ali državljanske vojne, in verjamem, da je še vedno čas, da se na dostojen, človeški, demokratičen način najde rešitev. Če do tega ne pride in se uporabi sila, potem je nanjo treba odgovoriti s silo, s čimer pa bo uničeno tudi bistvo te zgodbe in borbe mladih, da bi živeli v boljši, lepši, urejeni Srbiji," je razmišljal Črnogorec, ki pa se je že davno ustalil v Srbiji.
Tako živi pod vladavino predsednika Vučića, za katerega ima pomenljivo sporočilo: "Če imam kot trener v športnem klubu dva nezadovoljna igralca – morda je problem v njiju. Če se pritoži tretji, je to resen problem. Če se pritoži četrti, potem moram oditi. Njemu pa se je uprlo na stotisoče ljudi. To je znak, da mora oditi. In ti mladi – dozoreli so bolj, kot bi dozoreli na fakultetah. Mnogi ljudje zaradi številnih težav izgubijo leta, pa na koncu postanejo akademski državljani. Bolje je, da izgubijo eno leto, a si pridobijo življenje."
