Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
(aj)
(aj)
05.07.2023 11:42:34
Deli članek:

Slovenija z največ izgubljenimi delovnimi dnevi na zaposlenega

Sašo Radej
Nadzore bolniškega dopusta lahko opravljajo samo detektivi, pravi direktorica Detektivske varnostne agencije Bernarda Škrabar Damnjanović.

V Sloveniji bomo morali posebno pozornost začeti namenjati odsotnosti od dela zaradi bolniškega staleža. Ste vedeli, da smo v zadnjem obdobju med državami z največ izgubljenimi delovnimi dnevi na zaposlenega?

Še pred leti je bil skupni odstotek bolniškega staleža v Sloveniji v povprečju med državami EU s stopnjo absentizma med 3,5 in 5 odstotki. Zato večja slovenska podjetja pogosto izvajajo laične kontrole bolniških dopustov s kontrolorji ali nadzorniki. Vendar je to protizakonito – po Zakonu o detektivski dejavnosti lahko nadzore bolniškega dopusta opravljajo samo detektivi. Protizakonito in protiustavno je, če se na vaših vratih pojavi oseba, ki vas kontrolira v času bolniške odsotnosti in ni detektiv.



"Delodajalci lahko opravljajo nadzore nad tistimi bolniškimi odsotnostmi, ki so krajše od 21 dni in jih plačujejo sami ter tudi nad daljšimi bolniškimi odsotnostmi. Ko se odločijo za takšen nadzor, pa hitro trčijo ob pravico do zasebnosti. Tako se podjetja pogosto odločajo za najemanje detektivov, saj nam zakonodaja omogoča, da na podlagi pooblastila delodajalca opravimo kontrolo ali nadzor in od zdravnika pridobimo bolniški red," poudarja Bernarda Škrabar Damnjanović, direktorica Detektivske varnostne agencije. Vsi delavci v Sloveniji se morajo zavedati, da lahko le detektiv z ustrezno licenco na podlagi Zakona o detektivski dejavnosti pridobiva informacije in postavlja vprašanja, vezana na bolniško odsotnost.



"Evropsko povprečje je po zadnjih podatkih OECD 11,9 dneva na zaposlenega, Slovenija ima povprečje 13,5 izgubljenega delovnega dne na zaposlenega, kar je primerljivo z Latvijo, Belgijo in Slovaško," še dodaja sogovornica.



Po veljavni zakonodaji zavarovancu pripada nadomestilo plače za delovne dni, ko je upravičeno zadržan od dela. V letu 2021 je bilo v breme sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja izplačano skoraj 500 milijonov evrov, kar predstavlja 1,3 milijonov izgubljenih delovnih dni, v letu 2022 pa že več kot 700 milijonov evrov, na strani gospodarstva pa je ta strošek že preko 1 milijarde evrov. Odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege ima številne negativne posledice tako za delodajalca kot tudi kolektiv. Med drugim zmanjšanje produktivnosti, kar vodi do izpada dohodka, dodatni stroški podjetja za delavca, ki nadomešča odsotnega, povečan obseg dela ostalih delavcev, izguba časa pri iskanju nadomestitve in negativna klima v kolektivu.