Ključne ugotovitve te raziskave so naslednje:
Potovanja v tujino v zadnjem letu so zabeležila 50 % porast, pozitivni trend se bo po načrtih Slovencev nadaljeval tudi v naslednjih 6 mesecih. Ta odstotek je znatno višji kot pred pandemijo (66 % v letu 2022; 52 % v letu 2017; 49 % v letu 2015).
Spletno nakupovanje ohranja priljubljenost, pridobljeno med pandemijo (75 % v letu 2022; 76 v letih 2021 in 2020). Večina (86 %) Slovencev spletno nakupovanje ocenjuje za varno.
Med spletnimi kupci je opaziti porast tistih, ki nakupujejo v slovenskih spletnih trgovinah (45 %) in manj tistih, ki se za nakup odloči zgolj v mednarodnih.
V mednarodnih spletnih trgovinah so najpogosteje nakupovali izdelke in storitve, vezane na potovanja in investicijske storitve, v slovenskih spletnih trgovinah pa obutev, oblačila in modne dodatke, gospodinjske aparate, kozmetiko, izdelke za hišne ljubljenčke in storitve, povezane s kulturo (vstopnice).
Skoraj četrtina Slovencev (24 %) kot metodo potrjevanja spletnih plačil uporablja varnostno kodo, na drugem mestu pa aplikacijo mobilne banke ali mobilne denarnice (19 %). Varnost bančnega računa (57 %) je najpomembnejši dejavnik pri izbiri metode potrjevanja spletnih plačil.
V spletnih košaricah se še vedno najpogosteje znajdejo oblačila, obutev in modni dodatki (56 %). Vse večja pa je tudi potrošnja za potovanja (19 % v 2022; 23 % v 2019) in prosti čas (19 % v 2022; 20 % v 2019), ki po priljubljenosti postopoma dohaja raven potrošnje pred epidemijo.
Več kot polovica Slovencev je nakup opravila z mobilnim telefonom (51 % v letu 2022; 48 % v letu 2021; 39 % v letu 2020).
V primerjavi z letom 2020 (57 %) se je bistveno povečal delež Slovencev (84 %), ki bi plačevalo z mobilnim telefonom.
Kar 86 % Slovencev tedensko uporablja plačilne kartice. Vidno povečan je odstotek uporabnikov, ki plačilno kartico uporabljajo pogosteje kot pred enim letom (63 %). Slovenci opravijo vse več nakupov s plačilno kartico, tudi tiste z zneskom do 5 evrov (69 %).
Mastercard je v najnovejši raziskavi Masterindex preverjal nove plačilne trende in posledice Covid-19 na plačilne metode in navade Slovencev. Po sprostitvi epidemioloških ukrepov je zaznati vse več optimizma. Ta se kaže kot vse večje zaupanje v kartična plačila, ki jih Slovenci vse pogosteje uporabljajo tudi ob plačilu nižjih zneskov, kot tudi v povečanem načrtovanju potovanj v tujino, kamor se bo večina Slovencev odpravila z avtom v sosednje države (večinoma Hrvaško), kar nekaj pa jih bo za počitniški oddih kupilo letalsko karto. Optimizem pa je zaznati tudi na področju plačevanja z mobilnim telefonom, ki sicer po pogostosti uporabe še ni doseglo deleža kartičnih plačil, a se kljub temu ponaša z vse večjim deležem priljubljenosti. Ta je v letošnjem letu celo bistveno večji, kot je bil pred dvema letoma.
Slovenske spletne trgovine bolj priljubljene kot tuje
Spletno nakupovanje ohranja nivo priljubljenosti, kot ga je zabeležilo pred epidemijo – 75 % Slovencev spletno nakupuje vsaj včasih.
Velika večina (68 %) je v preteklem mesecu opravila spletni nakup in dodatnih 19 % v zadnjih treh mesecih. Delež vprašanih, ki so v zadnjih 12 mesecih opravili vsaj en nakup, se je v primerjavi s preteklim letom podvojil (6 % v letu 2022; 3 % v letu 2021). Več kot 60 % vprašanih spletno nakupuje v enaki meri kot pred epidemijo, delež pa je višji v primerjavi z letom 2021 (58 %).
Vse več jih pri izbiri spletnih trgovin izbira slovenske (45 %), vse manj pa je tistih, ki spletni nakup opravijo v tuji spletni trgovini (36 %), kar kaže na močno podporo lokalnemu.
Spletni kupci večinoma kupujejo oblačila, obutev in modne dodatke (56 %), gospodinjske aparate (40 %) in elektronske naprave (39 %). Nakupi za potovanja in prosti čas (19 %) pa so že skoraj dosegli raven potrošnje pred epidemijo, kar gre pripisati odpravi nekaterih strožjih epidemioloških ukrepov. Kot rezultat omenjenega pa je prav tako zaznati povečanje izdatkov za potovanja in kulturo.
Priloga: GRAF 1
Med nakupi, opravljenimi v tujih spletnih trgovinah, so se pogosteje kot v slovenskih znašli izdelki in storitve, vezane na potovanja ter investicijske storitve, v slovenskih spletnih trgovinah pa pogosteje obutev, oblačila in modni dodatki, gospodinjski aparati, kozmetika, izdelki za hišne ljubljenčke in storitve, povezane s kulturo (vstopnice).
Priloga: GRAF 2
Plačilo z mobilnim telefonom opravilo že več kot polovica Slovencev, priljubljenost vztrajno raste.
Mobilne denarnice so za plačilnimi karticami najpogosteje uporabljen način mobilnega plačila. Do letošnjega leta je namreč z mobilnim telefonom plačalo že 51 % Slovencev. 24 % jih je uporabilo mobilne denarnice svoje banke, eden od sedmih pa je posegel po drugih plačilnih metodah. Le malo je tistih, ki za mobilno plačilo ne bi izbralo plačilne aplikacije, v nasprotju z 84 %, ki so naklonjeni tovrstnemu plačevanju. Več kot polovica vprašanih (55 %) pa bi mobilno aplikacijo uporabila le, če bi to ponujala njihova banka. Odstotek v primerjavi s preteklimi leti narašča (52 % v letu 2021; 40 % v letu 2020).
Priloga: GRAF 3
Potrjevanje spletnih nakupov z mobilnim telefonom v letošnjem letu beleži višji delež v primerjavi s preteklimi leti (49 % v letu 2022; 43 % v letu 2021; 35 % v letu 2020) – presenetljivo pa je tudi višji delež nekaterih fizično opravljenih nakupov, npr. v restavracijah, kar kaže na posledice odprave epidemioloških ukrepov. Dve tretjini uporabnikov pri mobilnih plačilih uporablja mobilno banko (66 %), eden od sedmih pa mobilni telefon za plačila na mestih nakupa (15 %).
Tri četrtine Slovencev (75 %) pričakuje varna plačila z metodo potrjevanja spletnih plačil iz mobilne aplikacije in več kot 60 % enostavnost tovrstnega načina plačila. Vprašani prav tako pričakujejo, da aplikacija zagotavlja uporabniku prijazno izkušnjo (49 %) in možnost učinkovitega sledenja izdatkom (48 %), čeprav je potrebno poudariti, da vsi trije dejavniki z leti izgubljajo na pomembnosti. Preprostost plačil je še v letih 2019 in 2018 dosegla 93, %, uporabniku prijazna izkušnja 62 % in možnost učinkovitega sledenja izdatkom 62 % v letu 2020 ter 66 % v letu 2019.
Varnostna koda je najpogosteje uporabljena metoda potrjevanja spletnih plačil
Četrtina (24 %) imetnikov plačilnih kartic se kot metodo potrjevanja spletnih plačil poslužuje varnostne kode, eden od šestih Slovencev uporablja mobilno denarnico ali metodo potrjevanja spletnih plačil, prek plačilne aplikacije banke (19 %) oziroma kodo PIN (18 %), pri čemer se je prvi delež povečal v primerjavi z letom 2021 (mobilna denarnica ali potrjevanje spletnih plačil prek plačilne aplikacije banke 14 %).
Nekaj manj kot polovici imetnikov kartic se zdi metoda potrjevanja spletnih plačil prek mobilnih aplikacij priročna in jo celo redno uporablja (47 %).
Če bi lahko izbrali katerokoli metodo, bi petina Slovencev izbrala skeniranje prstnih odtisov (21 %), podoben delež (20 %), pa tudi varnostno kodo prek mobilne banke ali SMS-a, kar je več v primerjavi z letom 2021 (17 %). Le 10 % Slovencev bi kot svojo metodo potrjevanja spletnih plačil raje videlo v obliki aplikacije, lastne banke ali mobilne denarnice. Priljubljenost omenjene pa se je prav tako povečala (7 % v letu 2021; 4 % v letu 2020). Druge biometrične metode preferira le nekaj Slovencev.
Priloga: GRAF 4
Geslo za enkratno uporabo (80 %) in skeniranje prstnih odtisov (78 %) sta po oceni Slovencev najbolj zaupanja vredni metodi, kot še najmanj varno pa ocenjujejo prepoznavo obraza (57 %).
Pri metodah potrjevanja spletnih plačil Slovenci ocenjujejo varnost bančnega računa (57 %) kot najpomembnejši dejavnik, na pomembnosti pa vse bolj pridobiva enostavnost postopka (13 %), ki je, kot kažejo rezultati, pomembnejša od hitrosti (8 %).
Priloga: GRAF 5
Po odpravi omejitev Slovenci načrtujejo več počitnikovanj v tujini
Z odpravo epidemioloških omejitev covid-19 vse več Slovencev potuje v tujino. Ta so se v primerjavi s preteklima letoma povečala kar za polovico (63 % v letu 2022; 43 % v letu 2021) po sprostitvi omejitev epidemije, vendar še ni doseglo ravni pred epidemijo (83 % v letu 2019 v 82 % v letu 2018). Tudi načrtovanje počitnikovanja je preseglo dosežene ravni preteklih let, kar 66 % Slovencev namreč načrtuje, da bo v prihodnjih šestih mesecih počitnikovala v tujini, od tega jih je 76 % izbralo Hrvaško, dobra petina pa bo do svoje destinacije počitnikovanja opravila tudi več kilometrov; v primerjavi s preteklim letom se je ta delež celo podvojil (iz 11 % v letu 2021 na 22 % v 2022).
Priloga: GRAF 6
"Veseli nas, da je glede na izsledke raziskave jasno, da se v letošnjem letu z vse blažjimi omejitvami med potrošnike ponovno vrača optimizem. V tako težkih gospodarskih časih smo ostali povezani ter z nakupovanjem v slovenskih spletnih trgovinah še naprej podpiramo lokalno. Prav tako je lepo videti, da posledice sproščanj ukrepov ugodno vplivajo na področje turizma, da so se ljudje sprostili in z veliko mero zagnanosti načrtujejo zaslužen poletni oddih. Z vrnitvijo takšnega optimizma lahko ljudje v Sloveniji nakupujejo z zaupanjem, saj vedo, da lahko z varnostjo, ki jo nudi Mastercard, plačujejo kakor hočejo, kadar hočejo," je povedal Luka Gabrovšek, poslovni direktor družbe Mastercard v Sloveniji.
Večina Slovencev se bo na počitnikovanje odpravila z avtom (84 %), a z letošnjim letom se je tudi povečal delež tistih, ki bodo potovali z letalom (25 %). Vse bolj priljubljena metoda plačila na počitniški destinaciji je plačilna kartica, to uporablja že več kot polovica vprašanih (54 %). Kartična plačila v tujini pa so sicer najpogosteje uporabljena na bencinskih črpalkah (60 %), nakupu živil (56 %), v restavracijah (46 %) in za plačilo nastanitev (44 %).
Kartično plačevanje tudi ob nižjih plačilnih zneskih
Plačilna kartica ostaja najbolj priljubljena metoda plačevanja med Slovenci (86 % v letu 2022; 84 % v letu 2021; 82 % v letu 2020; 78 % v letu 2019). Čeprav se pogostost v njeni rabi v primerjavi s preteklim letom (84 %) ni bistveno spremenila – velika večina Slovencev (86 %) jo namreč uporablja tedensko oziroma pogosteje – je skozi leta zaznati porast v tedenski rabi kartice prek spleta (20 % v letu 2022; 20 % v letu 2020; 17 % v letu 2019; 12 % v letu 2018) in zmanjšanje deleža tistih, ki plačilno kartico pri spletnem nakupovanju uporabljajo redko (26 % v letu 2022; 29 % v 2019; 31 % v letu 2018) oziroma nikoli (13 % v letu 2022; 17 % v letu 2020; 21 % v letu 2019; 22 % v letu 2018).
Več kot polovica (53 %) uporabnikov kartic raje uporablja debetne kartice, ko plačuje v trgovinah, na bencinskih črpalkah in v restavracijah. Ta delež se z leti povečuje (48 % v letu 2021; 43 % v letu 2019).
Priljubljenost kartičnega plačila beleži trend plačevanja nižjih plačilnih zneskov. Večino vprašanih, dobre dve tretjini (69 %), bi s plačilno kartico plačala znesek, ki znaša najmanj 5 EUR ali manj, kar je opazno več v primerjavi s preteklimi leti (62 % v letu 2020; 54 % v letu 2019; 56 % v letu 2018).
