V Riu tudi plavalci, ki doma nimajo bazena

Med njimi bosta v Riu maldivijska plavalca, ki sta v odsotnosti bazena primorana trenirati v Indijskem oceanu, ter Mongolec, ki se je za igre pripravljal v mogočni reki Selenga.

"Na Maldivih treniramo v morju, saj nimamo bazena," je pred igrami pojasnila državna prvakinja Aminath Shajan, ki se bo v Riu pomerila v disciplini 100 m prosto. "Včasih treniramo sredi smeti, ki plavajo okoli nas in včasih nas opečejo meduze," je dodala 23-letna športnica.

Njen rojak, 19-letni Nishwan Ibrahim, se medtem v improviziranem, z bojami ograjenem 25-metrskem oceanskem bazenu, počuti dobro. "Videl sem že ogromne skate in meduze in človek se prestraši. A ko se enkrat privadiš, ni tako strašno. Ko je mirno in čisto, je v morju lažje plavati, saj je vzgon večji," je pojasnil tekmovalec na 50 m prosto.

Tako Shajanova kot Ibrahim se na Rio nista pripravljala zgolj v pacifiški otoški državici z manj kot 400.000 prebivalci. Shajanova je plavala tudi na Tajskem, Ibrahim pa v Južni Afriki, ob boku olimpijskega šampiona Chada Le Closa.

Maldivijca nista povsem primerljiva z Ekvatorialnim Gvinejcem Ericom Moussambanijem, znanim tudi kot "Erik jegulja", ki je Sydneyju leta 2000 topil srca z obupanimi zadnjimi zamahi na 100 m prosto, a v preteklosti sta že prebujala podobne spomine.

Ibrahim je bil na primer pred dvema letoma na azijskih igrah deležen stoječih ovacij s strani korejskih gledalcev, potem ko je zadnjo dolžino na 200 m mešano premagoval v popolni osami.

Ibrahimu bo tokrat na 50 m prosto družbo delal Mongolec Dulguun Batsaikhan, ki je treniral v reki Selenga, 450 kilometrov od svojega doma v Ulan Batorju.

"Za trening partnerje imam samo velike ribe," se je pošalil 29-letnik. "Malce je hladno, a v redu. Moja filozofija je vedno bila, da je voda voda."