Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Iztok Lukner
Iztok Lukner
20.08.2014 14:59:52
Deli članek:

Rene Mihelič: Madžarščine verjetno nikoli ne bom razumel

dvsc.hu

Rene Mihelič je otrok mariborske nogometne šole, ki je v najstniških letih veljal za enega najobetavnejših nogometašev v Sloveniji, že pri devetnajstih letih se je v zgodovino vijoličastih zapisal kot njihov najmlajši kapetan.

Pred štirimi leti ga je športna pot prvič odpeljala v tujino. Odšel je na Portugalsko, natančneje na Madeiro, kjer je podpisal pogodbo s tamkajšnjim prvoligašem Nacionalom. Za črno-bele je igral dve leti in pol, potem pa so ga ti januarja lani za pol leta posodili bolgarskemu CSKA-ju iz Sofije.

Oktobra lani se je 26-letni vezist nato vrnil v domovino in dva meseca igral za Zavrč, v začetku letošnjega leta pa se je spet odpravil onkraj slovenskih meja. Tokrat je odšel v soseščino, preselil se je na Madžarsko, kjer zelo uspešno igra v dresu državnega prvaka Debrecena.
RENE MIHELIČ
rojen:
5. julij 1988
šport: nogomet
država: Madžarska (Debrecen)
klub: Debrecen

Kako je prišlo do tega, da ste se odločili kariero nadaljevati na Madžarskem?
V tistem času sem bil brez kluba. Dva meseca sem igral v Zavrču, potem pa se mi je ponudila priložnost, da pridem v Debrecen. Z ekipo sem opravil dva, tri treninge in dogovorili smo se za podpis pogodbe.

V tujini ste igrali na Portugalskem, v Bolgariji in na Madžarskem. Kje se najbolje počutite?
V vseh treh državah mi je bilo super. Ampak zdaj v Debrecenu se počutim enkratno. Imamo dobro ekipo, dobro igramo, osvojili smo naslov prvaka, vse je idealno. Poleg mene je v moštvu še Dalibor Volaš, s katerim se odlično razumeva. Mislim, da mi je tu najboljše.

Kako ste se navadili na življenje na Madžarskem?
Privadil sem se zelo hitro, življenje je podobno tistemu, ki ga živimo v Sloveniji. Mesto je približno enako veliko kot Maribor, zato ni bilo težav. Na Madžarskem je z mano tudi družina, tako da je vse super.

Ste imeli na začetku težave s sporazumevanjem?
S sporazumevanjem nisem imel posebnih težav, ker večina igralcev in trener govorita angleško, zato se v glavnem pogovarjamo v tem jeziku. Madžarščine pa verjetno nikoli ne bom razumel. (smeh) Jezik je nenormalno zahteven.
Madžarščine pa verjetno nikoli ne bom razumel. (smeh) Jezik je nenormalno zahteven.

Vseeno govorite kaj madžarsko?
Poznam številke do deset, znam pozdraviti, to je vse.

Verjetno obvladate tudi kakšno kletvico?
To je stvar, ki te jo povsod najprej naučijo. (smeh)

Kakšno mesto je Debrecen?
Kot sem dejal, je mesto precej podobno Mariboru, ima malo več prebivalcev. Gre za lepo in mirno mesto. Tukaj se odlično počutim. Vse je tako, kot mora biti.

Se da v Debrecenu normalno preživeti z angleščino?
Večinoma se lahko sporazumeš v angleščini. Nekaj težav je v bolnišnicah, starejši zdravniki namreč ne govorijo angleško, medtem ko mladi obvladajo jezik. Tudi v trgovinah in restavracijah dobro govorijo angleško.

V katerem delu mesta živite?
Živim blizu središča mesta, v bližini stadiona. Do strogega središča imam pet minut vožnje. Ampak mesto ni veliko, zato je vse blizu.

Živite v stanovanju ali v hiši?
Živim v stanovanju.
Večinoma se lahko sporazumeš v angleščini. Nekaj težav je v bolnišnicah, starejši zdravniki namreč ne govorijo angleško, medtem ko mladi obvladajo jezik.

Ali vam ga je priskrbel klub ali ste ga našli sami?
Priskrbel mi ga je klub.

Kako veliko je stanovanje in koliko znaša najemnina?
Stanovanje je zelo veliko, ima tri spalnice in dnevno sobo, mesečna najemnina pa znaša 300–350 evrov. Dobil sem ga pod precej ugodnimi pogoji, saj je to stanovanje sicer v lasti enega od bivših nogometašev Debrecena.

Vam najemnino plačuje klub?
Da, najemnino mi plačuje klub.

Je vaš sosed tudi kateri od vaših soigralcev?
Ne, v moji zgradbi ni nobenega soigralca, ampak vsi živimo dokaj blizu. Tudi Dalibor živi v bližini, do njega imam približno dve, tri minute hoje.

V kakšnih odnosih ste s sosedi in ali vedo, da ste nogometaš?
Večinoma vedo, da sem nogometaš. Ko se vidimo pred zgradbo ali na ulici, se pozdravimo.

Ali vas ljudje v mestu prepoznajo?
Nogomet je najbolj priljubljen šport v Debrecenu. Zdaj, ko imamo nov stadion, nas ljudje hodijo gledat v zelo velikem številu, tudi prvaki smo bili, tako da me na ulici prepoznajo. Lep občutek je. (smeh)
Stanovanje je zelo veliko, ima tri spalnice in dnevno sobo, mesečna najemnina pa znaša 300–350 evrov.

Imate zaradi tega kakšne ugodnosti?
Tu pa tam, v kakšni gostilni kuhar naredi malo večjo porcijo ali kaj podobnega. (smeh)

Imate na voljo klubski avto?
Ne, kupil sem svoj avto.

Kakšni vozniki so Madžari?
Madžari spoštujejo prometne predpise.

Kakšen je vozni park na Madžarskem?
Tisti, ki imajo denar, vozijo zelo dobre avtomobile. Sicer pa je približno tako kot pri nas.

So vas že kdaj ustavili policisti?
Ne, to pa ne. (smeh)

So kazni visoke?
Tega ne bi vedel. Vem, da je kazen za prepovedano parkiranje nižja kot pri nas.
Debrecen je eno izmed najbolj študentskih mest na Madžarskem, zato je ponoči tu živahno.

Koliko stane liter bencina?
Mislim, da je malo cenejši kot pri nas, okoli 1,3 evra.

Kakšne so ceste?
Od Debrecena do Maribora imam ves čas avtocesto. Tudi v mestu so ceste dobre, podobno kot v Sloveniji.

Kako je organiziran javni prevoz?
Javni prevoz je zelo dobro organiziran, imajo avtobuse in tramvaje, ki so povsem novi. Mislim, da so tramvaji celo zastonj. Kar zadeva javni prevoz, je zanj dobro poskrbljeno.

Debrecen leži blizu Ukrajine, se na gostovanja vozite z avtobusi?
Da, vozimo se z avtobusi. Sicer so razdalje za nas nekoliko večje, ampak Madžarska vseeno ni tako velika. Avtobusi pa so udobni, imamo tudi splet.

Kako se v Debrecenu pozna rusko-ukrajinska kriza?
Prav nič se ne občuti. Tudi sicer na zahodu Ukrajine ni večjih težav glede tega.

Kako Madžari poznajo Slovenijo?
Mislim, da dokaj dobro. Predvsem zahodni del Madžarske nas pozna. Na vzhodu, kjer sem jaz, so jim bližje Ukrajina, Romunija in Slovaška. Vendar nas v Budimpešti in v mestih bliže Sloveniji kar dobro poznajo.
Malo nas je potrlo, ko smo v tretjem krogu kvalifikacij za ligo prvakov izpadli proti BATE Borisovu, ki je odločilni gol zabil v izdihljajih povratne tekme, ampak življenje teče naprej.

Se močno pozna gospodarska kriza?
Kar zadeva normalno življenje, mislim, da se gospodarska kriza precej pozna. Kar zadeva nogometne klube, pa ti dobro stojijo. V nogomet se veliko vlaga, precej klubov se lahko pohvali z novim stadionom, mi imamo tudi novo akademijo. To je res dobro urejeno.

Je na ulici veliko brezdomcev, beračev?
V Debrecenu ne, tu jih nisem videl. Je pa res, da jih tudi v Budimpešti nisem videl veliko.

Kako je s prehrano? Imate prek kluba obroke urejene v kakšni restavraciji ali morate za to poskrbeti sami?
Naš predsednik ima verigo hotelov, tako da imamo v enem izmed njih organizirana kosilo in večerjo. Tja greš lahko, kadar hočeš, tako da je za to poskrbljeno. V mojem primeru pa kuha dekle, tako da jem doma, kar je najboljše. (smeh)

Kakšna je madžarska hrana in kako vam je všeč?
Dobra je, predvsem so mi všeč njihovi golaži. Imajo pa veliko ocvrte hrane, kar mi je sicer zelo všeč, ampak tovrstna hrana ni dobra za športnike. (smeh)

Kakšen delovni čas imajo trgovine, je podoben kot pri nas?
Delovni čas je podoben našemu. Imamo pa tudi trgovsko središče, ki je odprto 24 ur na dan, kar je zelo dobro in koristno.

Kakšne so cene v trgovinah, če jih primerjate s slovenskimi? Kaj pa v restavracijah?
Pri njih so cene v trgovinah nižje. Pozna se, da niso v evroobmočju, zato je razlika opazna. Tudi cene v restavracijah so nižje kot pri nas.

Ste v trgovinah naleteli na slovenske izdelke?
Nekaj slovenskih stvari sem že našel, na primer Etine artikle in pivo Union.

Če dobite obiske iz Slovenije, kaj želijo najprej videti oziroma kaj jim najprej pokažete?
Vsem pokažem nov stadion, ki je res lep. Sprehodimo se tudi po mestu in gremo na obisk živalskega vrta. Precej je stvari, ki si jih je vredno pogledati.

Kaj delate med treningi ali ko imate prosti čas?
Največ sem z družino, s hčerkico in dekletom. Družimo se tudi z Daliborjem, njegovim dekletom in ostalimi soigralci z Balkana. Večkrat se odpravimo v Budimpešto, ki je res lepa. Največkrat pa odidemo v mesto na kavico ali kaj podobnega.

Ali ste okusili nočno življenje v Debrecenu? Je mesto ponoči živahno?
Debrecen je eno izmed najbolj študentskih mest na Madžarskem, zato je ponoči tu živahno. Sicer sem bil zunaj samo enkrat, ko smo bili prvaki, tako da niti ne vem natančno, kakšne so tukajšnje diskoteke in klubi.

Imate prijatelje tudi izven nogometnih krogov?
Večinoma se družim s soigralci, tako da nimam veliko stika z drugimi.

Ali na televiziji gledate madžarske programe in ali morda lovite slovenske? Imajo filme sinhronizirane?
Urejene imam tudi slovenske programe, zato madžarskih sploh ne gledam. Skoraj vse imajo sinhronizirano. V kinu je ena dvorana, v kateri so filmi opremljeni z angleškimi podnapisi, ostalo pa je vse sinhronizirano.

Ali kdaj prelistate madžarske časopise?
Prelistam, malo pogledam slike in ocene, ki so nam jih podelili za igro na tekmi. To pa je tudi vse. (smeh)
Ne, mislim, da ne bi živel na Madžarskem, najlepše je doma.

Poslušate madžarsko glasbo?
Ne, ne poslušam. Včasih slišim kakšno pesem na radiu, drugače pa ne.

Kako bi opisali Madžare?
So zelo dobrosrčni, prijetni in radi priskočijo na pomoč.

Kakšne so Madžarke?
Nisem jih veliko videl, gledam samo na svoji dekleti doma. (smeh)

Kaj vas je najbolj navdušilo na Madžarskem?
Težko kaj posebnega izpostavim, mogoče je to hrana. Všeč mi je, kako ljudje v Debrecenu spremljajo nogomet. Sploh zdaj, ko imamo nov stadion, se je na vsaki tekmi zbralo okoli dvajset tisoč gledalcev. Vzdušje je fenomenalno. Malo nas je potrlo, ko smo v tretjem krogu kvalifikacij za ligo prvakov izpadli proti BATE Borisovu, ki je odločilni gol zabil v izdihljajih povratne tekme, ampak življenje teče naprej.

Kaj vas najbolj moti oziroma kaj pogrešate?
Nič takega ni, da bi me res motilo. Za zdaj je vse v najlepšem redu.

Najbolj smešen ali čuden dogodek, ki ste ga doživeli na Madžarskem?
Huh, nič takega se ne morem spomniti. Zdaj sem tu pol leta, mogoče se bo kaj takega še zgodilo. (smeh)

Bi po končani karieri živeli na Madžarskem?
Ne, mislim, da ne bi živel na Madžarskem, najlepše je doma.
Galerija