Pisali smo že o tem, da so se ameriški mediji dokopali do informacij (več o tem v tej povezavi) o tem, da je ob obisku Dallasa slovenski košarkarski virtuoz poiskal čisto vse prošnje takih in drugačnih lokalnih športnih ekip, ki so v tistem trenutku preko javnega financiranja iskale sredstva bodisi za nakup opreme bodisi za urejanje infrastrukture. Nabralo se jih je več kot deset in čisto pri vseh se je ime Luka Dončić pojavilo kot ime donatorja, ki je sam pokril - kakršenkoli je že bil - manjkajoči znesek.
Dončić je nasploh znan kot nekdo, ki bodisi na lastno pest bodisi preko svoje fundacije ves čas deluje človekoljubno in pomaga predvsem mladim športnikom tako z neposrednimi finančnimi donacijami kot s takimi in drugačnimi drugimi vrstami pomoči na področju treninga in razvoja. No, dodatno pa je ob tem valu nakazil dallaškim lokalnim (večinoma mladinskim in otroškim) moštvom navdušila povsem individualna zgodba neimenovanega očeta, ki se je obrnil na enega od ameriških medijev.
Ne da bi vedel za Lukove aktivnosti, mu je ob njegovi vrnitvi v Dallas prebivalec obronkov tega mesta pisal preprosto zato, da bi mu izrazil navdušenje nad njim, obžalovanje zaradi odhoda in čustva, ki so ga prevevala ob tako zelo bolečem pogledu nanj v dresu Los Angeles Lakersov. Ob tem pa mu je potarnal, kako težko živijo in da morajo zbirati denar za sina, ki nima opreme za to, da bi lahko kot nadobuden mladi športnik v svojem klubu začel naslednjo sezono. Bolj je šlo za izliv, seveda obupani družinski oče ni pričakoval nič takega, kar se ej nato zgodilo.
A kar naenkrat se je med simboličnimi nakazili nekaterih, ki so skušali pomagati po svojih najboljši močeh, pojavilo nekaj neverjetnega. Luka Dončić. S polnim imenom in priimkom. In z nakazilom v višini 1500 dolarjev - precej precej več, kot je fant potreboval za opremo, novo sezono in nadaljevanje svojih športnih sanj. Neverjeten zajem očetovega zaslona lahko vidite spodaj in lahko si predstavljate, kako se je človek počutil. "Ko je prišla elektronska pošta z obvestilom, da sem dobil nakazilo, sem bil vesel. Ko sem videl znesek in ime, pa mi je padel telefon iz rok. No, skoraj, na srečo ne povsem," je navdušeno povedal.
