Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
ps
ps
06.05.2014 23:42:48
Deli članek:

Popraviti krivico

vszi

V nedavnem pogovoru za Ekipo je Zoran Dragić poudaril, da se trenutno ne želi obremenjevati s tem, kje bo igral naslednjo sezono, ampak se povsem osredotoča na zaključek letošnje. Razumljivo, zato pa o tem še kako razmišljata vodstvo Unicaje in njegov agent.

Dragić je pred slabima dvema letoma ob prihodu v Unicajo podpisal pogodbo dva plus dva, torej za dve leti z možnostjo podaljšanja še za dve sezoni. Takrat prvi igralec Krke je bil v Španiji še vedno precej neznano ime in tudi v Unicajo naj bi prišel bolj kot del »paketa«, v katerem sta bila Američan James Gist in Srb Kosta Perović, oba prav tako del iste menedžerske agencije kot Dragić.

V prvi sezoni je temu primerno tudi malo igral in bil lani poleti praktično že določen, da ga klub to sezono nekam posodi. Toda splet okoliščin je pripeljal do tega, da do posode pred EuroBasketom ni prišlo, njegove igre na njem pa so povsem spremenile položaj. Unicaja ga je seveda zadržala in hitro je postal eden glavnih mož, zaradi česar je vodstvo že kmalu po novem letu začelo razmišljati o pogodbi.

Dragić je, če gre verjeti španskim kolegom, najslabše plačani igralec Unicaje in Španci so to "krivico" želeli popraviti. Že na začetku februarja so se sestali z agentom Dragića, da bi se dogovorili o novih pogojih in si zagotovili še preostali dve leti pogodbe. A pogajanja niso bila uspešna. Agent naj bi po pisanju Špancev zahteval trikratno zvišanje trenutne pogodbe, kar za Unicajo, ki je bila pripravljena v znak dobre volje zvišati tudi letošnje Dragićeve prejemke, ni bilo sprejemljivo.

Klub iz Malage lahko sicer avtomatično podaljša pogodbo še za dve leti, a obenem sta v njej zapisani odškodnini, ki Dragiću omogočata predčasen odhod: pol milijona dolarjev za odhod v ligo NBA in milijon za evropski klub. Dragića precej bolj vleče onstran luže, in če bi mu uspelo priti v ligo NBA, morebitnemu novemu klubu ne bi predstavljalo težave plačati 500.000 dolarjev. Drugače je z evropskimi klubi, med katerimi trenutno najbrž ni takega, ki bi bil pripravljen odšteti milijon zelencev samo zato, da dobi igralca, ki ga mora nato še dobro plačati.

Morda bi bilo za obe strani še najbolje, da bi Dragić dejansko že to poletje odšel na drugo stran Atlantika. Njemu bi se izpolnile sanje, klub bi dobro zaslužil. V nasprotnem primeru se utegne zgodba s pogodbo še zaplesti. Unicaja vsaj trenutno noče plačati toliko, kot bi rada Dragićeva stran, Zoranu pa bi se, če do novega dogovora ne bi prišlo, verjetno nekoliko povesil nos, vedoč, da je nekaj (slabših) igralcev, ki dobi (precej) več od njega. In ve se, da nezadovoljen igralec v moštvu ne prinaša koristi ne sebi ne ekipi ...
Dragić je pred slabima dvema letoma ob prihodu v Unicajo podpisal pogodbo dva plus dva, torej za dve leti z možnostjo podaljšanja še za dve sezoni. Takrat prvi igralec Krke je bil v Španiji še vedno precej neznano ime in tudi v Unicajo naj bi prišel bolj kot del »paketa«, v katerem sta bila Američan James Gist in Srb Kosta Perović, oba prav tako del iste menedžerske agencije kot Dragić. V prvi sezoni je temu primerno tudi malo igral in bil lani poleti praktično že določen, da ga klub to sezono nekam posodi. Toda splet okoliščin je pripeljal do tega, da do posode pred EuroBasketom ni prišlo, njegove igre na njem pa so povsem spremenile položaj. Unicaja ga je seveda zadržala in hitro je postal eden glavnih mož, zaradi česar je vodstvo že kmalu po novem letu začelo razmišljati o pogodbi.
Dragić je, če gre verjeti španskim kolegom, najslabše plačani igralec Unicaje in Španci so to »krivico« želeli popraviti. Že na začetku februarja so se sestali z agentom Dragića, da bi se dogovorili o novih pogojih in si zagotovili še preostali dve leti pogodbe. A pogajanja niso bila uspešna. Agent naj bi po pisanju Špancev zahteval trikratno zvišanje trenutne pogodbe, kar za Unicajo, ki je bila pripravljena v znak dobre volje zvišati tudi letošnje Dragićeve prejemke, ni bilo sprejemljivo. Klub iz Malage lahko sicer avtomatično podaljša pogodbo še za dve leti, a obenem sta v njej zapisani odškodnini, ki Dragiću omogočata predčasen odhod: pol milijona dolarjev za odhod v ligo NBA in milijon za evropski klub. Dragića precej bolj vleče onstran luže, in če bi mu uspelo priti v ligo NBA, morebitnemu novemu klubu ne bi predstavljalo težave plačati 500.000 dolarjev. Drugače je z evropskimi klubi, med katerimi trenutno najbrž ni takega, ki bi bil pripravljen odšteti milijon zelencev samo zato, da dobi igralca, ki ga mora nato še dobro plačati.
Morda bi bilo za obe strani še najbolje, da bi Dragić dejansko že to poletje odšel na drugo stran Atlantika. Njemu bi se izpolnile sanje, klub bi dobro zaslužil. V nasprotnem primeru se utegne zgodba s pogodbo še zaplesti. Unicaja vsaj trenutno noče plačati toliko, kot bi rada Dragićeva stran, Zoranu pa bi se, če do novega dogovora ne bi prišlo, verjetno nekoliko povesil nos, vedoč, da je nekaj (slabših) igralcev, ki dobi (precej) več od njega. In ve se, da nezadovoljen igralec v moštvu ne prinaša koristi ne sebi ne ekipi ...