Sedmo silo onstran luže je seveda zanimalo, zakaj se je po dolgem premoru odločil vrniti v reprezentanco. “Bilo je res težko. Pet let nazaj sem se upokojil, nato pa sta me Luka in Rašo Nesterović poklicala, da me potrebujejo. Bil sem v dvomih. A za reprezentanco sem vedno igral dobro, bil sem v dobri formi in pripravljen pomagati rojakom. Počutil sem se dobro. Želeli smo si medaljo, česar nismo dosegli,” so njegove besede v Slovenijo prenesli pri Sporklubu.
V Chicagu, kot pove Dragić, mu niso delali težav. “Športni direktor Chicaga Arturas Karnišovas me je vprašal, ali bom igral za reprezentanco. Rekel sem, da bom. To je bilo to. Seveda so ekipe zaskrbljene za svoje igralce, ki jih imajo na plačni listi. A kot mednarodni košarkar je težko zavrniti reprezentanco in nato iti nazaj domov ter se soočiti z navijači. Vedno sem bil pripravljen igrati za Slovenijo. Poleg tega je to dobra priprava na novo sezono,” je odgovoril Goran Dragić, o svoji prihodnosti v reprezentanci pa ni govoril. Napovedi o njegovem dokončnem slovesu so tako torej samo ugibanja, in bodo to tudi ostala, dokler jih Gogi tako ali drugače ne preseka. Odgovor bomo dobili najkasneje pred svetovnim prvenstvom naslednje leto, če se oslabljena Slovenija tja seveda uvrsti.