Pisalo se je leto 1999. Italijani so se še drugič in do danes zadnjič povzpeli na evropski prestol, San Antonio Spursi so si prvič nadeli šampionske prstane, v Sloveniji pa je na svet prijokal fantek po imenu Luka, ki bo osemnajst let kasneje eden največjih diamantov evropske košarke. Bilo je prav takrat enkrat, še preden je prvič zaigral za Union Olimpijo, ko je v dresu češke reprezentance debitiral Jiri Welsch.
Osemnajst let kasneje je v romunskem Cluju prišel do konca reprezentančne poti. Nič pač ni večno, vse ima svoj rok trajanja in danes 37-letni Welsch, ki je bil vrsto let zaščitni znak, pravzaprav talisman češke izbrane vrste, je v četrtek dejal Konec je. "Jokal bom, zagotovo bom jokal," je na tiskovni konferenci po tekmi in porazu s Hrvaško dejal češki selektor Ronen Ginzburg."Jaz sem danes že jokal," je skozi smeh odvrnil Welsch. "Upam, da bodo vsi češki košarkarji imeli njegov karakter. V tem primeru se Češki ni potrebno bati za košarkarsko prihodnost," je še pristavil selektor, ob tem pa dodal, da mu je žal edino to, da z Welschom ni sodeloval, ko je bil ta mlajši oziroma v najboljših letih.
Welsch je na Eurobasketu prvič zaigral zdaj že daljnega leta 1999. Od takrat se je marsikaj spremenilo. Ne nujno da na boljše. "Spomnim se, da je pred mojim prvi Eurobasketom nek igralec jokal, ker ni preživel zadnjega reza. Letos smo morali klicati ljudi in jih prepričevati, da naj pridejo igrat za reprezentanco in to vsekakor ni pravi odnos. Zame je bilo igranje za Češko vedno največja čast. Proti koncu kariere sem šele spoznal, da je bila to zadeva v kateri sem najbolj užival."
Kaj in koliko je pomenil ter kakšno sled je pustil v tamkajšnji košarki in reprezentanci, so mu na najlepši način pokazali kar soigralci. Ko je namreč po četrtkovi tekmi vstopil v slačilnico, so vsi nosili masko z njegovo podobo. Ultimativen poklon igralcu, ki morda ni bil najboljši, a ki se je vedno odzval klicu domovine. Poklon, Jiri...
