Njega niso, je pa Boban Tomić zato letos dobil priložnost v reprezentanci pokazati, kaj zna.
Dolgo je trajalo, da se je prebil tudi med kandidate za nastop na velikem tekmovanju v članski konkurenci. Bil je standardni član mlajših selekcij, nazadnje je leta 2008 igral na evropskem prvenstvu do 20 let, takrat recimo z Zoranom Dragićem, Mirkom Mulalićem, Danielom Vujasinovićem in Luko Lapornikom. Le prvi je danes standardni član najboljše izbrane vrste, celo njen (drugi) najboljši člen, vsi drugi pa so veseli, če dobijo vsaj tako priložnost kot letos Tomić.
Njegove prve priprave med člani so posledica dobrega vtisa, ki ga je ustvaril v B-reprezentanci. "Občutki so super in v veliko čast mi je, da sem zraven. Izpolnile so se mi sanje, da sem lahko med kandidati. Maksimalno se bom trudil na vsakem treningu, tako kot verjetno vsi, mi novinci morda še nekoliko bolj. Res sem vesel," se mu je še pred dnevi ob zboru reprezentance kar smejalo. Odgovora, zakaj ga že prej ni bilo na njih, ne pozna. "Ne vem, to mogoče ni vprašanje zame. Vedno sem bil v vseh selekcijah, trudim se vsako leto. Trdo treniram, upam, da bo vse prišlo na svoje mesto."
NAREDITI ŽELI PRESKOK
Ne le reprezentančna, tudi klubska kariera ni potekala tako, kot si je nekoč zamišljal. "Dalo bi se narediti več," se je malce kislo nasmehnil. Nekoč je bil v mladinskih vrstah Uniona Olimpije, a tako kot še marsikdo drug ni niti dobil prave priložnosti, bil je kilometre daleč od prve ekipe, zato je raje odšel drugam. Na obrobje. Obredel je nekaj klubov v Sloveniji in bil povsod med nosilci igre.
Trenerji so ga hvalili, recimo Bojan Lazić v Rogaški, Saša Dončić v Škofji Loki, Teo Hojč lani v Grosuplju. Vsi so govorili zelo podobno: ima potencial za višjo raven od slovenske lige. In madžarske, dodajamo mi, v kateri je bil eno sezono. Oziroma nekaj tekem, potem je sledila hujša poškodba, strgana ahilova tetiva. Ne nazadnje za mnenje o Tomiću vprašajte Aleksandra Džikića, ki bi ga to poletje morda celo pripeljal v Krko, če bi še vedno sedel na njeni klopi.
Tomić prav gotovo ne bi imel nič proti, preskok na višjo raven je njegova želja. "Sem vztrajen, trudim se za to, da bi iz leta v leto rasel kot človek in igralec," pravi. Ali kot bi dejal glavni junak iz kultnega filma Se spominjaš Dolly Bell: "Vsak dan v vsakem pogledu vse bolj napredujem." Pri 27 letih je najbrž res že čas, da kariera dobi drugačne smernice. "Ostal bi v Sloveniji, a si želim igrati v ligi ABA, če se to že zgodi. Vemo, kateri klubi so v tej ligi, slovensko ligo pa sem morda že prerasel. Želim si narediti preskok, da bi še bolj dozorel in igral težje tekme."
PRITI MED "VELIKE" FANTE
Dva slovenska kluba v ligi ABA še vedno nimata izpopolnjene postave, morda se kdo še oglasi. A trenutno so njegove misli pri reprezentanci. "Zdaj se z glavo želim popolnoma posvetiti reprezentanci, potem pa upam, da se bo tudi klubsko vprašanje čim prej rešilo." Dokaz, da misli resno, je individualno delo s trenerjem še pred začetkom priprav, v vmesnem času po koncu akcije z B-reprezentanco.
"V njej sem približno spoznal, kako naj bi bilo vse skupaj videti pri selektorju Zdovcu, tista selekcija je predpriprava na najboljšo izbrano vrsto. B-reprezentanca je bila lepa izkušnja in mislim, da ne bi smel imeti težav niti v A-selekciji. Upam, da bo vse, kot mora biti," je dejal Tomić, ki je seveda tudi sam zaslutil veliko priložnost, ki se mu ponuja letos.
Mesto organizatorja igre je eno tistih, glede katerih ima selektor še precej dvomov oziroma neznank, po zadnjem zapletu z Aleksejem Nikolićem pa so možnosti za preostale(a), ki se borijo(ta) na tem položaju, še zrasle. "Za marsikoga od nas je to lepa priložnost, da si nekaj priborimo, da pridemo med fante, ki so zraven že dlje časa in so bili že na nekaj prvenstvih. Če bomo v selektorjevih zamislih, če nas bo videl kot potencialne kandidate, bo to super," je, ko še niti ni vedel za zaplet z Nikolićem, povedal Tomić. Čas bo kmalu pokazal, ali ga Zdovc ima v mislih.
