Fantje, ponovite vajo!

Čeprav je selektor Jure Zdovc na začetku priprav pogumno zastavil visok cilj – uvrstitev v polfinale, so silne težave s sestavo moštva in ne ravno prepričljive predstave na prijateljskih tekmah v zavest igralcev naselile negotovost. Pomisleke, ki jih pred javnostjo ni skrival vselej iskreni Goran Dragić, naj bi v vodstvu reprezentance že zatrli in fantom odpravili morebitne dvome.

Da se je to zgodilo še pred prvo tekmo, je dobro, tako se utegne že danes popoldne kolesje zavrteti v drugo, za Slovence prijetnejšo stran. Šibka centrska vrsta bo prav takšna tudi jutri in dan potem in s tem bodo Slovenci morali živeti, navsezadnje se s težavami ukvarjajo tudi v drugih taborih.

Ko je najtežje, pravi junaki stopijo skupaj ter iz sebe iztisnejo dodatne atome moči, in če so #junaki res junaki, kot slovenski košarkarji sebi pravijo, potem morajo to dokazati na glavnem odru (kar svetovno prvenstvo gotovo je). Ali kot pravi Zdovc, treba je vedeti, da imamo ugled.

Avstralija je tudi brez odličnega Pattyja Millsa, košarkarja San Antonia, na papirju videti zelo dobro. S štirimi enbeajevci (tudi z nekdanjim zmajem Aronom Baynesom) in še vsaj štirimi pomembnimi igralci iz evropske klubske košarke je nemara celo boljše moštvo od letošnje Slovenije. Vendar to še nič ne pomeni.

Kenguruje je na generalki pred dnevi sicer ne ravno prepričljiva Francija odpravila za velikih 23 točk. Če k temu dodamo še spomin na 5. september pred štirimi leti, ko so se Slovenci in Avstralci pomerili v osmini finala svetovnega prvenstva v Turčiji, varovanci Memija Bečirovića pa so zmagali za reci in piši 29 točk, potem se tehtnica nikakor ne nagiba na avstralsko stran.

V primerjavi s tekmo v Istanbulu imajo Avstralci letos v moštvu pet igralcev iz prejšnjega SP, Slovenci enega manj. Med svežimi silami na strani slednjih je v ospredju predvsem Goranov brat Zoran, ki vidno napreduje in vzbuja zanimanje klubov z druge strani Atlantika. Za približno 800 tisočakov ga najbolj vztrajni lahko "iztrga iz krempljev" Unicaje.