Gradovi v oblakih so pravzaprav posledica Fibinih odločnih korakov pri poskusu prevzema klubskih tekmovanj, v prvi vrsti najpomembnejšega na stari celini – evrolige. Ta je seveda nekdaj že pripadala mednarodni košarkarski zvezi, pred 15 leti pa je prešla pod okrilje Uleba, ki je zasebno združenje košarkarskih lig. Španske, italijanske, grške ... in tudi lige ABA, ki se je znašla v navzkrižnem ognju Uleba in Fibe.
Pravijo, da zato, ker je najmanj trden člen Ulebove družine. Najprej je Fiba umaknila priznanje ligi ABA, to potezo pa podkrepila še z grožnjo nacionalnim zvezam, čigar reprezentance naj ne bi imele pravice nastopa na velikih tekmovanjih, če bi njihovi klubi igrali v ligi, kot jo poznamo danes. Razen če bi se lastniška struktura lige spremenila, tako da bi v upravnem odboru sedeli predstavniki klubov, zvez in Fibe.
Druga možnost je, da zveze praktično prek noči pripravijo podlago za novo regionalno tekmovanje. Na vse to se je odzvalo vodstvo lige ABA in tekmovanje v celoti porinilo v roke klubov. V ponedeljek so za isto mizo sedeli predstavniki vseh klubov in se dogovorili, da bo vodstvo lige v sodelovanju s podjetjem Deloitte kar najhitreje pripravilo načrt preoblikovanja lastniške in upravljavske strukture tekmovanja. Vse spremembe morajo biti končane do 15. julija, ko naj bi bil na sporedu žreb za naslednjo sezono. Jasno je, da klubi to ligo sprejemajo za svojo in se ji ne nameravajo kar tako odreči, navsezadnje je zanje poceni oziroma kar zastonj, predvsem pa jim v tem trenutku odpira vrata v evropska klubska tekmovanja.
Kakšna bo v prihodnje videti evroliga (in potem evropski pokal ali pokal EuroChallenge, če bo ta sploh še obstajal), danes lahko le ugibamo. Scenarijev je več. V sezoni 2015/16 bržkone še ne bo sprememb, zatem bodo skoraj gotovo. Na serijo sestankov ob ženevskem jezeru, na katerih je Fiba svojo pogajalsko moč gradila v sodelovanju z nacionalnimi zvezami, ki so seveda njene članice in so ji zato – ene bolj druge manj – naklonjene, je Bertomeu odgovoril s težkim topništvom. Napad je bil celo tako silovit, da je odprl vrsto vprašanj, ki namere Španca postavljajo na spolzka tla. Izvršni direktor in obenem predsednik evrolige je v Barcelono povabil predstavnike elitne enajsterice in jih skušal s polnimi vrečami denarja prikleniti na svoje tekmovanje. Barcelona, Real Madrid, Laboral Kutxa, Unicaja Malaga, Panathinaikos, Olympiacos, Maccabi Tel Aviv, CSKA Moskva, EA7 Milano, Fenerbahče in Anadolu Efes so izbranci, ki bi imeli v novi evroligi zagotovljeno mesto. Elitni skupini klubov bi se pridružili še predstavniki nemškega, francoskega in litovskega prvenstva, lige ABA ter zmagovalec evropskega pokala, torej po novem 16 klubov namesto dosedanjih 24.
Redni del tekmovanja (vsak z vsakim, torej 30 krogov) bi potekal od oktobra do aprila, sledila bi četrtfinalna serija do treh ali celo petih doseženih zmag in na koncu finalni turnir četverice. Igralna dneva bi bila torek in petek. Ob predpostavki, da bi evroligaši tekme domačega prvenstva igrali ob nedeljah. Preveč naporno? V primerjavi z ligo NBA, h kateri se želi evropska klubska košarka približati, niti ne, sicer pa brez dvoma bolj kot do zdaj. Danes evropski prvak odigra največ 31 evroligaških tekem, v novem formatu bi jih lahko tudi 39. Ob treh tekmah na teden bi se kajpak povečali tudi stroški, kar pa vendarle ni resna utež na tehtnici v primerjavi s tistim, kar v finančnem pogledu elitnim klubom obljublja Bertomeu.
Kot prvo popolno neodvisnost pri kopičenju denarja od teve pravic (do zdaj so morali klubi 25 odstotkov tega denarja prepustiti Ulebu). Ta vidik je kakopak pomembnejši za tiste, ki v tem pogledu prednjačijo. Takšen je, denimo, izraelski Maccabi, ki je od štiri milijone evrov bogatega teve posla s težkim srcem vsako sezono milijon prepustil Ulebu, zdaj pa bo vse zadržal zase.
Obljublja tudi z naskokom večje denarne nagrade za klube. Vsaka zmaga bi bila po tem visoko letečem in že skoraj težko verjetnem načrtu vredna 40 tisoč evrov (do zdaj 7000), uvrstitev v finale 400 tisočakov (do zdaj 125.000), naslov prvaka pa kar milijon evrov (do zdaj 250.000) – skupaj bi bil to zajetni enajstmilijonski kolač v vsaki sezoni.
POKERAŠKA IGRA Z LAŽNIMI KARTAMI
Ali je Bertomeu našel zlato žilo ali je morda kje v obronkih katalonske prestolnice začuda naletel na nahajališče nafte? Ali ima nemara v rokavu skrivnega aduta v podobi ene od globalnih super korporacij? Morda je vse skupaj le pokeraška igra z lažnimi kartami, morda pa alfa in omega evrolige globoko v sebi trdno verjame, da bo koncept nekakšne evropske različice lige NBA dovolj zanimiv za potencialne nove partnerje. Nadaljevanje sodelovanja s turškima gigantoma Efes in Turkish Airlines je še vedno negotovo, da pa se bo ravno ob Bosporski ožini krojila usoda nove evrolige, pa gre slutiti tudi po novem sodelovanju s turškim ministrstvom za kulturo in turizem. Kakorkoli že, Španci, Izraelci, Turki bodo v vsakem primeru poskrbeli za sebe. Kaj pa Slovenci? Upali bi staviti, da bomo potegnili kratko. Ne glede na gospodarja. Uleb ali Fiba? Je povsem vseeno.
