Še prejšnji mesec je bila pri dvotretjinski uspešnosti, nato pa je izgubila petkrat zapored, večkrat kot prej v 12 krogih skupaj. Zdaj je le še za poraz oddaljena od svojega najdaljšega negativnega niza z začetka prejšnje sezone.
Danes je minilo natanko mesec dni, odkar je Olimpija dosegla zadnjo zmago. Trinajstega decembra je v Stožicah gostoval Levski, proti kateremu so Ljubljančani dosegli tretji zaporedni uspeh. Snovali so še četrtega in imeli v mislih petega, a naslednja tekma je bilo gostovanje v Novem mestu. Drugo pa je zgodovina. Namesto četrte in pete zmage v nizu in potem morda še kakšne, so zmaji od takrat zvrstili pet zaporednih porazov. Krka v gosteh, Cibona doma, Cedevita v gosteh, Zvezda doma, Partizan v gosteh, same ničle. Trener Aleš Pipan sicer ne sliši rad o seriji izgubljenih tekem.
"Porazi so sestavni del športa. Zmaga lahko samo eno moštvo. Ekipa je dobro, to, kar se je zgodilo v Beogradu, smo že pozabili in osredotočeni smo na naslednjo tekmo," skuša razmišljati pragmatično ali vsaj dajati tak vtis ljubljanski strateg, ki je po zadnjem porazu s Partizanom usmeril nekaj kritike tudi v smeri sodnikov. Najbrž upravičeno, a da bo rekorder po številu naslovov v ligi ABA imel v do zadnjega kotička napolnjeni dvorani svojih navijačev vsaj malo podpore delivcev pravice, v tesni končnici pa še posebej, je, čeprav se sliši neumno, nešportno in nepravično – vse to tudi drži, da ne bo pomote –, enostavno treba računati in biti na to pripravljen.
SLOVENIJA ŠELE TRETJA
Zadnji slabi rezultati Olimpije in Krke so poskrbeli tudi za drastičen padec uspešnosti Slovenije na lestvici koeficientov držav (število zmag deljeno s številom klubov), ki prinaša dodatno mesto v ligi naslednjo sezono (ob plačilu kotizacije, da ne bo pomote). Če je bila na začetku v vodstvu, je Slovenija zdaj šele na tretjem mestu, kjer bo najbrž tudi ostala. Zaostanek za Hrvaško in Srbijo je že precejšen, prav tako pa tudi prednost pred BiH. A zadnje mesto tako ali tako ni pomembno, tako kot ne ostala, razen prvega. Šteje le slednje, trenutno kaže, da bo Srbija dobila pravico igranja še za en klub.
Če vprašate Duška Vujoševića, sicer sploh ni bilo tako. "Ne bi rekel, da nam je kdorkoli karkoli poklonil. Na tekmah z Olimpijo sem se vedno vzdržal komentarjev, čeprav nisem bil navdušen nad sojenjem. Včasih je bila previsoka razlika oziroma slabša igra tudi posledica določenega kriterija sodnikov. Toda prav zaradi razlike in želje, da ne ustvarjam nikakršnega alibija za igralce, sojenja nisem komentiral," trener črno-belih ni mogel iz svoje kože, da ne bi prefinjeno spomnil na prvi medsebojni dvoboj v Ljubljani, na katerem je Olimpija zmagala s kar 29 točkami razlike in na katerem je imel (kot po navadi) precej pripomb na sojenje.
Tistih 29 točk je tudi ena redkih pozitivnih stvari, ki jih lahko omenimo po petem zaporednem porazu. Zmaji imajo, tako kot s Cedevito in Cibono, tudi s Partizanom boljši izkupiček na medsebojnih srečanjih, kar bi utegnilo imeti vlogo ob koncu rednega dela.
LEVSKI NA APARATIH
Iskreno, na izkupiček s Cedevito lahko pozabij(m)o, saj so Zagrebčani kljub dvema zaporednima porazoma še vedno precej oddaljeni od Olimpije. Zadnjega jim je prizadejal Metalac, ki se je s to zmago izenačil z zeleno-belimi in postal največji tekmec v boju za uvrstitev na šesto mesto. Da, slednje je zdaj, kot kaže, tista realnost, ki jo bodo Ljubljančani zasledovali v zadnjih devetih krogih.
Tudi Partizan je s sobotno zmago zmajem ušel za dve zmagi, glede na to, da črno-beli igrajo vse bolje in da je pred vrnitvijo na parket še Edo Murić, pa ni pričakovati, da bi dopustili, da jih Olimpija ujame. Verjetno Beograjčani zdaj bolj kot o Olimpiji kot glavnem tekmecu za uvrstitev med četverico, ki bo igrala v končnici, razmišljajo o Ciboni, ki jih je imela priložnost ujeti že sinoči, ko je gostovala v Zadru. Če jih ni, to pomeni, da je še kako resen igralec v boju za šesterico postal tudi Zadar. Slednji ima še tekmo manj, preloženi dvoboj z Levskim, ki pretekli konec tedna spet ni igral.
V Sofiji vlada razsulo, denarja ni in nekaterim igralcem je prekipelo ter so odšli, klub pa nima denarja niti za plačevanje domače dvorane, kaj šele za odhode na gostovanja v ligi ABA. Zato Bolgarov ni bilo v Podgorico in Budućnost je zmagala z 20:0. Tako bodo registrirane tudi vse tekme do konca, če Levski ne bo odigral še enega dvoboja in bo izključen iz lige. V Sofiji zatrjujejo, da se to ne bo zgodilo in da bodo sezono odigrali do konca, prihod dveh (naivnih) Američanov naj bi to potrjeval.
Nesporno pa je, da Levskega, ki je sicer z vodstvom lige podpisal triletno pogodbo, naslednjo sezono ne bomo več gledali v njej, saj se ne bo izognil zadnjemu mestu, ki avtomatično pomeni izpad. Že zdaj se lahko vprašamo, kdo ga bo nadomestil, domišljijo pa je vzdramil predsednik Panathinaikosa Dimitris Janakopulos, ki je, nervozen zaradi naknadnega odvzema zmage zelenim nad Olympiacosom v pokalnem obračunu, zagrozil z odhodom iz grške lige in prestopom v jadransko konkurenco.
SKORAJ VSI ZA EVROPO
Krog ekip, ki še lahko upajo na uvrstitev med šesterico, se iz kola v kolo povečuje. Kdo pravi, da vanjo ne more Krka, ki je v soboto sicer šele drugič zmagala v zadnjih 11 krogih, ali da ne more tja Mega Leks, ki je v tem krogu grozil Zvezdi, pa Szolnoki, ki ima ravno tako sedem zmag? Kdo navsezadnje pravi, da je vse možnosti izgubil skopski MZT, ki je medtem še tretjič letos menjal trenerja, četrti strateg na klopi je Aleksandar Jončevski?
A če se vprašamo tako, lahko navsezadnje zastavimo enako vprašanje tudi pri mestih malce višje na lestvici. Je potem res v boju za četrto mesto za Olimpijo že vse izgubljeno? Je kdo rekel, da ne more zmagati na vseh devetih tekmah do konca in tako opraviti svojega dela posla ter upati na spodrsljaje drugih? Kako že govorijo igralci? Če ne bi verjeli, potem je bolje, da se nehamo ukvarjati s športom. Pa se ne mislijo.
