Na pol Američan bi lahko rekli za branilca, ki je kar devet let igral onkraj Atlantskega oceana. Ime Luka Vidmar pravim hokejskim navijačem ni neznano, a lepo obdobje ga niso mogli videti igrati v živo. To se bo spremenilo že jutri.
V ponedeljek je bil med množico risov edini, ki že več let ni prestopil praga "svoje" dvorane na Celovški 25, v kateri je nekdaj preživel veliko časa. Ko ga je prestopil ta teden, je to storil z velikim veseljem.
Malo sem se hvalil (smeh), so pa ljudje vedeli, kako in kaj. Tudi novi dresi so naredili velik vtis, ker so tako izstopali. Vse je bilo res zelo pozitivno.
Zadnjih pet let se Luka jeseni oziroma pozimi nikoli ni vrnil domov in pravi, da je zanj tokratna izkušnja nekaj čisto novega. "Res je fino videti družino in prijatelje ter Tivoli, kjer se je zame vse začelo. Po štirih letih bom spet igral na tivolskem ledu, tega se že zelo veselim," dobre volje ni skrival 28-letni oklepnik.
LUKA VIDMAR
Datum rojstva: 17. 5. 1986
Višina/teža: 186/87
Igralno mesto: branilec
Klubi: Olimpija, Chicago (USHL), Univerza Alaska-Anchorage (NCAA), Las Vegas, Colorado, South Carolina (ECHL), Rochester (AHL), Mlada Boleslav (Češ)
Nazadnje smo ga lahko spremljali v dresu z risom na prsih na SP divizije 1 leta 2010. Gostila ga je ravno dvorana pod Rožnikom, na selektorskem stolčku je sedel John Harrington, turnir pa se za takratnega debitanta v članki kategoriji ni dobro končal. Zaradi izpaha rame je nastopil le na treh tekmah.
OTROŠKA ŽELJA VSAKEGA
Matjaž Kopitar ga nato do zdaj ni nikoli vpoklical med rise, tokratnega vpoklica je bil še kako vesel: "Vsak si od otroštva želi, da bi nekega dne predstavljal svojo državo, in vesel sem, da sem spet dobil priložnost, da se dokažem. Še posebej me veseli, da bomo igrali doma," kjer naš sogovornik ni igral že štiri leta.
Kot omenjeno, je skoraj desetletje Ljubljančan preživel v ZDA, pred to sezono pa se je odločil za spremembo in po preizkušnji pri češkem ekstraligašu Mladi Boleslavi zdaj zastopa barve tega kluba. "Veliko dobrega sem slišal o tej ligi, bil je čas za novi izziv. Po dolgem času sem spet v Evropi, kar je dobrodošla sprememba," je dejal Luka, ki mu v klubu družbo dela tudi Mitja Robar, v čemer vidi samo dodaten plus.
SPET GOVORIM SLOVENSKO
S širokim nasmeškom je naš sogovornik pojasnil, da sta se branilca tako na ledu, kjer na Češkem večinoma igrata skupaj, kot izven dvorane v zadnjih mesecih zelo povezala. Ne čudi, da si bosta tudi med reprezentančnim zborom v hotelu delila sobo. "Na Češkem marsikdaj drug drugemu kakšno stvar olajšava, super je, ker lahko spet govorim slovensko. Imel sem že kar nekaj težav, ker sem slovensko tako zelo malo govoril," je v smehu priznal in dodal, da je selitev nazaj v Evropo poskrbela za precejšen šok. "Vse je drugače," pravi: "Še posebej pa hokej."
Če ima človek rad ribolov, naravo in umirjenost, je Aljaska prava stvar zanj.
Kako drugače, smo ga vprašali. "Skoraj gre za drug šport. Razlika v slogu igre je ogromna, velikost igrišča je zelo velik dejavnik. V Ameriki imaš manj časa, igra je bolj fizična, tu je v ospredju tehnična dovršenost, skoraj vedno imaš dovolj časa za še eno potezo več," spremljevalcem hokejske igre Luka ni razkril nič, kar ne bi že prej slišali.
V ISKANJU ZLATE SREDINE
In kateri slog mu bolj ugaja? "Še vedno se privajam na evropskega. Tako kot sem se predvsem prvo leto v Ameriki navajal na njihov način igre, s čimer sem imel nemalo težav. Tam je vse v detajlih, kot so, kako držiš palico, njena pozicija in podobno. Zdaj poskušam najti neko zlato sredino med obema slogoma igre," je razložil hokejist, ki je v Ameriki štiri leta igral tudi na Aljaski, kjer je študiral.
Izkušnja se nam je zdela zanimiva, zato smo se dotaknili tudi te. "Ko sem se prvič odpravil tja, sem bil pod vtisom stereotipov, da gre za Eskime, igluje, mraz, temo. A ni bilo tako. Ko sem prvič prišel tja, sem imel s sabo kup puloverjev in dolgih hlač, a me je presenetilo, da je bilo sončno in toplo, okoli 25 stopinj Celzija," je opisal enega od presenečenj, ko je prišel v Anchorage, kjer prebiva tristo tisoč ljudi, in dodal: "Če ima človek rad ribolov, naravo in umirjenost, je Aljaska prava stvar zanj."
Naša sezona se med OI ni prekinila in na ogrevanjih vseh tekem sem takrat nosil majico z napisom Slovenija.
NEKI SLOVENEC, KI GA
NISO IZBRALI NA NABORU
Ob igranju v ligi ECHL je Luka ravno v zadnji sezoni prek "luže" dobil posebno povabilo, z odzivom nanj pa je po Janu Muršaku in Tomažu Razingarju postal tretji Slovenec, ki je zaigral v ligi AHL. V dresu Rochesterja je igral na šestih tekmah. "To mi dosti pomeni, ker vem, koliko dela sem vložil v to, da sem zaigral tam. Bil sem neki Slovenec, nikoli nisem bil izbran na naboru, iz napadalca sem postal branilec. Toliko je bilo teh stvari, veliko neprespanih noči, tudi trpljenja, a na koncu se je obrestovalo. Ta pot me je oblikovala kot osebo, kot igralca. Na splošno je bila izredno prijetna izkušnja. Mesec in pol sem bil tam in tega ne bi zamenjal za nič," je zatrdil Luka.
MALO SEM SE HVALIL
Preteklega februarja je tudi Vidmar s ponosom spremljal fante, s katerimi si ta teden deli led. Še posebej v ZDA olimpijske igre predstavljajo dogodek, ki pomeni nekaj več in da so se risi tako dobro odrezali, je navdušilo našega sogovornika in njegovo okolico. "Naša sezona se med OI ni prekinila in na ogrevanjih vseh tekem sem takrat nosil majico z napisom Slovenija," je izpostavil branilec. "Bil sem zelo ponosen na fante, na to, kar so dosegli za Slovenijo, pa seveda tudi na druge naše športnike. Malo sem se hvalil (smeh), so pa ljudje vedeli, kako in kaj. Tudi novi dresi so naredili velik vtis, ker so tako izstopali. Vse je bilo res zelo pozitivno," se je spomnil otrok Olimpije.
