Nekaj dni prej ga je vodstvo zmajev v Ljubljano pripeljalo, ker je postalo jasno, da bo zaradi poškodbe kolena Kale Kerbashian zunaj pogona dva meseca.
Čeh je doslej v zeleno-beli opravi odigral štiri tekme, na zadnji prvič zatresel mrežo in to z izrednim strelom, s katerim je pokazal svojo pravo veljavo. Antti Karhula nam je ob njegovem debiju hitro dal vedeti, da bo izkušeni 35-letni napadalec potreboval nekaj časa, da bo ogrel svoje motorje, kajti zadnjega pol leta Rudolf sploh ni igral. Po lanski sezoni je ostal brez kluba, zgoraj omenjene okoliščine so ga pripeljale v Spodnjo Šiško, kjer počasi pridobiva hokejsko 'sapo'. "Zadnja tekma je bila prva, ko sem se končno počutil boljše. Na prvih treh sem se lovil, poskušam čim prej priti v pravo, tekmovalno formo. Fantje mi zelo pomagajo in mislim, da je vsak dan boljše," je vtis po uvodnih tednih pri zmajih strnil Červeny.
Olimpija z dvema že drugič
Še preden se bo Olimpija pomerila z vsemi tekmeci lige ICEHL, se bo ta konec tedna z dvema ekipama srečala že drugič v sezoni. V petek moštvo izpod Rožnika odhaja na Južno Tirolsko, v Brunico, kjer jih pričakuje Val Pusteria, v nedeljo pa v Tivoli spet prihaja Graz. Z Val Pusterio so se zmaji v Spodnji Šiški borili pred slabim mesecem dni, šlo je za četrti krog, in takrat so Ljubljančani volkove, ki so jim lani preprečili preboj v končnico, po napetem boju premagali z 2:1. Graz še vedno ostaja ena najbolj prepričljivih ekip, kar bo hotel dokazati v nedeljo, ko drugič to sezono prihaja v Ljubljano. Olimpija bo črne panterje poskušala spet obvladati točno dva tedna zatem, ko ji je to uspelo prvič.
S tem tekmama se za zeleno-bele začenja peklensko obdobje, kajti do 2. novembra oziroma do reprezentančnega premora imajo v devetih dneh na sporedu kar pet tekem.
Pozdravilo ga je veliko znanih obrazov
To, da je prišel k Olimpiji, se zanj ne bi moglo bolje končati. Ko je vstopil v Olimpijino slačilnico, ga je pozdravilo veliko znanih obrazov, kar je precej nenavadno, ko igralec pride v novo okolje. To ga je le še bolj prepričalo, da je našel pravo mesto. "Z Blažem Gregorcem in Marisom Bičevskisom sem igral, igral sem proti Robertu Saboliču, poznal sem tudi Žigo Pavlina," je začel naštevati prijatelje in znance, med katerimi je Gregorc tisti, s katerim je preživel največ časa, dve leti sta skupaj igrala za Hradec Kralovec.