"V Lillehammerju kljub šestemu mestu na prvi tekmi občutek še ni bil pravi, v Ruki po super treningu na tekmi ni šlo najbolje, v Wisli pa sem se 'zategnil' še nekoliko bolj. Kot že lani sem četrti vikend vzel malce drugače, vse drugače je bilo že s prvim treningom v petek. Res me veseli, da so se v Neustadtu stvari spet obrnile v pravo smer. Prej pravega skoka dolgo nisem mogel potegniti iz 'riti'. Enostavno na tekmi nisem več znal narediti pravega počepa. Pred Neustadtom nisem storil ničesar posebnega, le malce bolj sem se sprostil. Potem je vse šlo veliko lažje. Bolj, ko si sproščen, lažje počepneš in odskočiš. Potem v drugem delu pridobivaš v zraku in s tem tudi metre. Rekel bi, da je bila na uvodnih tekmah največja težava glava, fizično nikoli ni bilo težav. Potem sem si enostavno rekel, da je dovolj kompliciranja in da se v življenju spet potrebno malce sprostiti. Rezultat je potem vedno posledica tistega, kar občutiš," je Žaba, kot ga kličejo, še dodal o svojih občutkih.
Sproščenost, ki jo občuti, bo skušal prenesti tudi na tekmi v Engelbergu, kjer je predlani zmagal in bil ob tem še dvakrat tretji, lani pa peti in deveti. "Prej je bilo tudi nekaj frustracije, saj sem čutil, da imam v sebi precej več, kot sem kazal na tekmah. Zdaj sem dobil neko potrditev, da še vedno znam tako dobro počepniti kot tudi skočiti. To je potrebno le peljati naprej," si štirih desetink točke za zmagovalnim odrom ne žene posebej k srcu. "Zaostal sem tudi že 0,1 točke; enkrat gredo točke gor in drugič dol. Pomemben je le občutek, ko prideš ven iz mize in veš, da greš, da je vse, tako, kot mora biti, in da še 'zalimaš' doskok," je zanj to tisto, kar šteje.
